20 let na 3 podlage – leti 2019 in 2020: v znamenju varovanja vode in epidemije

V letih 2019 in 2020 smo največ časa namenili izvajanju projekta Varuj vodo, sofinanciranega iz sredstev    EKSRP preko poziva LAS Posavje.  Zavod Svibna je kot partner projekta vzpostavil testno hibridno rastlinsko čistilno napravo, katere namen je bilo preveriti ustreznost prečiščene odpadne vode za nadaljnjo rabo zlasti v kmetijstvu (namakanje). Izvedli smo podrobne analize, izobraževalne promocijske dogodke, oglede in na koncu podrobno poročilo. Opravljenega je bilo veliko ur prostovoljskega dela, zato smo se l. 2019 vpisali v register prostovoljskih organizacij.

V tem obdobju smo izvedli še dva študijska krožka, Samooskrbna skupnost in Stare pesmi in igre, katerih izvedba je bila v l. 2020 zaradi epidemije COVID-19 malo okrnjena. V l. 2020 smo se z dogodkom krožka vključili tudi v Nacionalni mesec skupnega branja.

Nadaljevali smo z monitoringom netopirjev v Ajdovski jami ter skupaj z Občino Krško začeli razvijati idejo arheološko naravoslovnega parka in promocijo  jame. Partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo se po prvi neuspeli prijavi  v začetku l. 2020 ponovno prijavili na javni poziv LAS Posavje in bili tokrat uspešni.

V l. 2019 smo se vključili v Evropske dneve arheologije in tako v sodelovanju s  Posavskim muzejem Brežice in Mestnim muzejem Krško organizirali predavanje o Ajdih  in druženje pred Ajdovsko jamo. Po sprostitvi prvega vala epidemije nam je uspelo podoben dogodek izvesti tudi junija 2020; predavala je dr. Alja Žorž. Arheološki del pa smo povezali tudi z manjšim kresnim večerom.

Če nam je v l. 2019 še uspelo izvesti različna izobraževanja s področja kmetijstva/vrtnarstva  (tečaj obrezovanja sadja, delavnico, vrtnarjenja brez strupov ), s področja zdravja (o tui-na masaži, kristalih, zdravilnosti sadnih dreves), strokovno ekskurzijo,  predstavo Bela bizonka pred Ajdovsko jamo, glasbeno pripovedovalski dogodke ob poletnem kresu, različna vodenja v Ajdovsko jamo, testiranje 5-zvezdičnega produkta za manjše skupine,… je bila v letu 2020 realizacija zaradi epidemije zelo skromna, večinoma tudi na prostem, posluževali pa smo se tudi virtualnih metod.  Ob tem pa smo se osredotočili še na  spremljanje sprememb zakonodaje na področju kmetijstva in tako konec leta 2020 v okviru Mreže Plan in samostojno na MKGP posredovali kar nekaj pobud za spremembo posameznih določil Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Ajdovske zgodbe v okolici Svibnega

V soboto, 20. septembra 2025 dopoldan, v času jesenskega enakonočja, smo v okviru Ajdovskega pohoda na Magolnik partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pohodnikom omogočili vpogled v posamezne drobce ajdovske zapuščine.

Ob startu pri Pivnici Štala v Svibnem in uvodnih pozdravih organizatorjev in župana Občine Radeče smo se okrepčali z ajdovskimi piškoti, ki so jih pripravili v Hotelu Ajdovec, nato pa krenili  na pot (po enem od krakov Turistično zgodovinske-gozdne učne poti  Svibno).

Pot so spremljali slikoviti razgledi, privlačne gozdne poti in tudi posamezne zgodbe o nekdanjih praprebivalcih, za katerimi so ostala mistična ledinska poimenovanja, pa tudi skrivnosti, ki jih skrivajo tla – različne rudnine, minerali npr., ki so jih predniki uporabljali že tisočletja, in pa tudi posamezne kamnite ostaline, ki pričajo o nekdanjih njihovih sledeh –  »zlato tele«, »Tičnica«, »Žegnan studenec«, »Ajdov grob«, »Gradišče…«,… Številna registrirana arheološka najdišča svibensko- kumljanske pokrajine pričajo zlasti o pomembnih sledeh iz časa starejše železne dobe…

Ker se s časom jesenskega enakonočja začnejo noči daljšati, s tem pa po stari veri prihajajo nazaj tudi duše prednikov, smo pohodniki doživeli tudi obisk Ajdov in jim prisostvovali pri lovu in nabiralništvu, kasneje pa so pri Hiši na Magolniku pokazali tudi nekaj ajdovskih veščin. Čas jesenskega enakonočja velja tudi za stari praznik  t.i. »druge žetve« oz. drugega večjega pobiranja pridelkov, povezanega s sadjem in grozdjem. Teh dobrot smo bili deležni na cilju, ob tem pa odličnega ješprenja, jedi, ki izvira tudi že iz ajdovskih časov (mlajše kamene dobe), kamenodobnih kruhkov in kamenodobnega namaza, ajdovskega piva Ajd, sladkih dobrot Društva kmetic Arnika in tekočih dobrot Ostrovrharjevih vinogradnikov iz Zagrada, sekcije Turističnega društva Svibno. Gozd pa nam je postregel tudi svojimi dobrotami. Do Žegnanega studenca zaradi oddaljenosti od osnovne poti nismo uspeli, smo pa se z vodo iz tega studenca okrepčali na Pristavi Počakovo.

Organizatorji KTRC Radeče so pripravili tudi ogled VR animacije o življenju Ajdov v času starejše železne dobe,  iz KŠTM Sevnica so predstavili zanimivosti Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Senici, iz Posavskega muzeja Brežice so predstavili replike posavskih najdb iz kovinskih obdobij, v Zavodu Svibna pa replike najdb iz Ajdovske jame pri Nemški vasi in posavskih keltskih najdišč, obiskovalci so ob pomerjanju oblačil lahko tudi uporabili posamezne predmete, se preskusili v lokostrelstvu in nekaterih rokodelskih veščinah, bolj za šalo kot zares pa preverili svoje drevesno znamenje keltskega horoskopa in si izžrebali energijske drevesne simbole. Replike posameznih obdobij pa je strokovno predstavila arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice, Jana Puhar.

Dogodek je potekal v okviru radeškega občinskega praznika in Posavskega festivala pohodništva. Obenem je del trajnosti projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

P.S.: kdo so bili Ajdi?

Fotografije: Borivoj, Marjan, Bernardka

20 let na 3 podlage – leti 2017 in 2018: med izročilom, samooskrbo in novimi projekti

V zagonu preteklega leta smo tudi v letih 2017 in 2018 izvajali različne izobraževalne dogodke in akcije, povezane s travniškimi sadovnjaki, med drugim smo sodelovali tudi kot izvajalci storitev v projektu »LIFE Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji«, izvedli kar nekaj študijskih krožkov, nadaljevali monitoring netopirjev v Ajdovski jami in se pripravljali in prijavljali z novimi projekti na pozive LAS Posavje za sofinanciranje iz EU Skladov. Med drugim smo bili skupaj s partnerji uspešni pri prijavi projekta Varuj vodo, snovali pa smo že naslednjega – Ajdovske zgodbe iz Posavja.

Samooskrbnemu študijskemu krožku (ŠK)  dveh sezon –   Samooskrbna skupnost 1 in Samooskrbna skupnost 2 ter ŠK Voda pripoveduje smo dodali še ŠK Manjkajoči koščki zgodovine, ŠK Energija prostora. V Zelenem festivalu 2017 smo med drugim obeležili mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj, v Zelenem festivalu 2018 pa Evropsko leto kulturne dediščine. Ponovno smo izvedli tudi dogodek v okviru Evropske noči netopirjev, v katerem smo se v soglasju z Župnijo Leskovec lotili tudi čiščenja gvana na cerkvenem ostrešju.

V okviru teh dogodkov smo gostili znane predavatelje in avtorje – Karla Gržana, Naro Petrovića, Simona Prosena. Jožeta Muniha, Beneta Behrića, Sanjo Lončar, Franca Šturma, Pavla Medveščka, Antona Komata, in mnoge druge strokovnjake iz različnih javnih služb.

Vzpostavili smo dobro sodelovanje s Centrom biotehnike in turizma Novo mesto in se za potrebe mentorstva njihovim udeležencem udeležili tudi tečaja za mentorje udeleženčevem študijskih praks. Začeli pa smo tudi s produkcijo lastnega jabolčnega soka, pridelanega iz starih sort jablan v visokodebelnih sadovnjakih.

Skupaj z Občino Krško in ob veliki podpori ZRSVN OE Novo mesto smo začeli snovati Arheološki park Ajdovska jama. Ponovno smo obudili tudi program geomantije in k sodelovanju povabili različne radiesteziste, ki so opravili raziskave tudi v Ajdovski jami. V Ajdovski jami pa smo začeli tudi z glasbeno pripovedovalskimi dogodki v sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij.

20 let na 3 podlage – leti 2013 in 2014: v znamenju travniških sadovnjakov

Čeprav smo v letih 2013 in 2014 imeli še precej opraviti s sanacijo poslovanja zavoda, pa smo zlasti na račun dvoletnega projekta Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih, ki je bil naš prvi projekt, prijavljen na lastno pobudo v sodelovanju sorodnimi partnerji, na razpis LAS Posavje za sredstva Leader, napredovali v regijski prepoznavnosti, pa tudi kredibilnosti in prizadevanjih pri uvajanju trajnostnih praks na podeželju.

Navedeni projekt je bil pretežno izobraževalne narave (tečaj za sadjarje, podjetniške delavnice, permakulturni tečaj, tečaj predelave sadja, delavnice socialnega podjetništva, študijski krožek, strokovna ekskurzija, posvet…), zavod pa je pri tem aktivno sodeloval pri organizaciji oz. samostojno izvedel permakulturne in socialne vsebine, skrbel za promocijo preko socialnih omrežij, v podporo izobraževanjem vzpostavil učni sadovnjak ter nabavil opremo za vzdrževanje sadovnjaka in predelavo sadja. Pomemben prispevek zavoda v projektu je tudi pri vzpostavljanju socialne mreže malih sadjarjev. V letu 2014, že po zaključku, pa smo bili zaradi pomembnega prispevka projekta k ohranjanju biodiverzitete, povabljeni tudi na mednarodno konferenco na Dunaju v Avstriji Leader & Biodivecity.  Projekt je doživel odličen odziv pri udeležencih, najbolj navdušeni pa so tudi kasneje ostali povezani v  študijskem krožku „Sadjarska skupnost“ (kasneje »Dokaj normalni sadjarji«). V učnem sadovnjaku smo nato izvajali različne dogodke  – npr, ob mednarodnem dnevu biotske pestrosti, pa delavnice za otroke, predstavitvene oglede…

Ob navedenem projektu pa je zavod v obe letih izvedel tudi tradicionalni Zeleni festival, ki sta ga obakrat podprli tako Krajevna skupnost Senuše kot Občina Krško (Zeleni festival 2013, Zeleni festival 2014), obe leti smo izvedli tudi kresni dogodek pred Ajdovsko jamo, ki je bil obakrat uvrščen tudi v praznik KS Senuše,  pozornost pa smo dali tudi zdravilnim rastlinam – v letu 2013 v obliki študijskega krožka, v letu 2014 pa zeliščarskega tečaja, ki ga je vodil mag. Jože Kukman.

V manjši meri smo zainteresirane skupine in posameznike vodili v Ajdovsko jamo, ponovno dajali pobude na pristojno ministrstvo in ZRSVN ter občino glede upravljanja Ajdovske jame, katere infrastruktura je postajala vse bolj neugledna,  izvajali druga priložnostna izobraževanja, v l. 2014 ponovno sodelovali z RTV Slovenija pri snemanju oddaje Drevesa pripovedujejo – tokrat o Bukvi, začeli razvijati ekoremediacijske storitve, se žal, tudi neuspešno prijavljali na različne javne razpise in vzpostavili pisarno v Krškem, se aktivno vključevali v pripravo nove lokalne razvoje strategije LAS Posavje in se povezovali z različnimi partnerji tako iz javnega kot nevladnega sektorja.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2009 in 2010 – na poti preobrazbe

Že preteklo leto smo ugotavljali, da zavod zgolj s prihodki v okviru javnih razpisov ne bo uspel poslovati. Prav tako si, kot nepridobitna organizacija, ni mogel obetati drugih virov. Da pa bi pridobili nekaj prepotrebnih virov na trgu, je bila ustanovljena Družba Vrbov Log d.o.o.. Žal, pa je moral breme zaganjanja njene dejavnosti zavod nositi  več let, kar ga je ob nekaj neuspelih kandidaturah na javne razpise oz. zaradi njihovih zamikov, pa tudi vse prepočasnih premikov na področju razvoja regijskega turizma, povsem izčrpalo.

V letu 2009 je sicer zavod nekaj projektov še izvajal na račun pridobljenih virov preteklega leta ter nekaj manjših virov aktualnega leta. Od zaposlenih je ostala le še direktorica zavoda, ostali so sodelovali projektno in prostovoljno. Temu sorazmerno se je skrčil tudi obseg aktivnosti.

Tako smo v tem letu izvajali posamezne izobraževalne in razvojne aktivnosti v okviru projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, do prekinitve sofinanciranja stroškov tiska smo izdajali časopis Zeleni krog, izvedli 2. del projekta Materialne kulture mlajše železne dobe v Posavju, izvedli študijski krožek na  temo sadjarskih šeg in veščin, Zeleni festival na temo trajnostnega turizma, Poletni tabor na temo ekoremediacij, dogodek ob Evropski noči netopirjev, več vodenj in manjših izobraževanj za naročene skupine, se prijavljali na javne razpise LAS Posavje za sredstva Leader ter na občinske in državne razpise (najbolj boleča je bila zavrnitev Ministrstva za kulturo – projekta, povezanega z Ajdovsko jamo – z obrazložitvijo, da je Ajdovska jama pomemben kulturni spomenik,  s katerim se naj ukvarja javni zavod). Zaradi likvidnostnih težav in potrebnega zalaganja sredstev smo morali odstopiti tudi od nekaterih partnerskih projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Smo pa v letu 2009 dosegli obnovo stopnic do Ajdovske jame in jih skupaj z Občino Krško tudi slovesno odprli.

Navedeni izzivi so v letu 2010 privedli do razdružitve povezav z Družbo Vrbov Log d.o.o. in kasneje tudi preimenovanje zavoda v Zavod Svibna. Zaradi racionalizacije stroškov je z zaposlitvijo prenehala tudi direktorica zavoda in tako so se aktivnosti izvajale zgolj na prostovoljni osnovi. Med njimi je bil poudarek na regijskem projektu Lokalna trajnostma oskrba s hrano v Posavju, študijskem krožku Rekonstrukcija srednjeveških oblačil – v podpor praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar v Svibnem,  Zeleni festival 2010 s poudarkom na mednarodnem letu biotske raznovrstnosti in Poletnem taboru permakulture.

S projektnimi idejami pa nismo obupali in se tako prijavljali na nove javne razpise.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2007 in 2008 – vključitev v razvoj regijskega turizma

Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.

V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom  »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega  projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še  v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.

Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši.  Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami.  S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame«  nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5  oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.

V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).

Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo,  za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca,  organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu,  na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.

Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.

Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.  

Na 3. mednarodni Geonoči v Svibnem o njegovi izjemni krajini

V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.

Letošnja tema ja bila  izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni.  V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.

Glavne teme razprave:
– Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega,
– Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo,
– Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.

Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.

Povezava do video posnetka dogodka >>>

Prispevek v Posavskem Obzorniku >>>

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006  – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka  se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj  (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva).  Z restavratorjema Posavskega  muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom,  ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa  in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali  mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu,  gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem  zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar,  tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

Ob svetovnem dnevu NVO

27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij – različnih društev, ustanov, zasebnih zavodov, ki delujemo na različnih področjih –  športnih, kulturnih, okoljevarstvenih, humanitarnih…

V Zavodu Svibna vztrajamo že 20 let. Prizadevamo si za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.

 #NeVidnO #ZavodDobradružba