Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

V letih 2009 in 2010 smo v sodelovanju z vodilnim partnerjem Center za razvoj podeželja Posavje in Kmečko zadrugo Sevnica v okviru projekta »Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju«, sofinanciranega iz sredstev Leader –  Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ugotavljali, ali na območju LAS Posavje obstajajo možnosti za samooskrbo, oziroma kakšna je stopnja samooskrbe s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki iz skupine žit, sadja, zelenjave in mesa v shemah kakovosti (integrirano in ekološko) ter kakšne so možnosti za uvajanje lokalno pridelane hrane v javne ustanove (vrtci, šole, bolnišnica, domovi za ostarele v Posavju).

V okviru projekta smo na treh lokacijah v Posavju izvedli srečanja in predstavitve ciljev in namena projekta lokalnim pridelovalcem – ekološke in integrirane pridelave, jih nato obiskali na kmetijah in pridobili podatke o letnih količinah posamezne vrste pridelkov in predelanih izdelkov, razpoložljivih za trg ter možnostih za povečanje proizvodnje. V zavodu smo se pri posej osredotočili na ekološke kmete – takrat je bilo v Posavju registriranih 60 ekoloških kmetov, največ v občini Sevnica.

Večina udeležencev je projekt podprla, poudarili pa so vlogo državne  in lokalne politike pri vzpostavljanju pravnih okvir za zaščito lokalnega oz. nacionalnega interesa – da imajo domači pridelki prednost pred uvoženimi, saj s tem omogočajo preživetje lokalnega prebivalstva, hkrati znižajo stroške transporta in skrajšajo prodajne poti, znatno manj onesnažujejo in vsebujejo tudi veliko manj škodljivih snovi. Dodatno vlogo bo moralo narediti osveščanje potrošnikov, pri organizaciji prodaje pa se naj vzpostavi zaupanje med proizvajalci, trgovci – organizatorji prodaje – in končnimi potrošniki.

Organizirali smo tudi srečanje z organizatorji prehrane zainteresiranih posavskih vrtcev, šol, domov starejših občanov in oskrbovancev ter regijske bolnišnice. Izpostavili so težave, s katerimi se srečujejo pri javnem naročanju lokalnih pridelkov in živil, saj je poleg zavezujočega kriterija (najugodnejša cena ponudnika) potrebno zagotoviti tudi zadostne in kontinuirane količine pridelkov ter konstantno kakovost, kar je posameznega manjšega ponudnika (kmeta) pogosto neizvedljivo.

V okviru projekta smo si ogledali tudi dobro prakso in izkušnje v Prekmurju (Center za zdravje in razvoj Murska sobota, Ekološki center Svit, Zadruga Pomelaj),  v sklepnem delu projekta pa je bil izdelan strateški dokument – Strategija lokalne trajnostne oskrbe s hrano v Posavju, s katero so bili postavljeni standardi in izdelan model za oskrbovanje javnih institucij z lokalno pridelano hrano.