Vpogled v bogastvo našega podzemlja

Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

  • Bruhalnik Podjama – podzemni rov z vodo po Ajdovsko jamo
  • Bruhalnik Podjama – podzemno jezerce pod Ajdovsko jamo
  • Bruhalnik Podjama, kadar bruha
  • Izvir na jasi pred Ajdovsko jamo
  • Požiralnik na Podajmi, voda priteče pod hribom ven kot potok Srednik
  • Izvir, ki je dolga leta predstavljal edini vir pitne vode
  • Rastlinska čistilna naprava z zajetjem prečiščene odpadne vode za ponovno uporabo – z njo varujemo podzemno vodo pred onesnaženjem in varčujemo s pitno vodo pri zalivanju, namakanju…

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode.

Precej jih je možno opaziti tudi v našem neposrednem okolju in nekatera (npr. močvirni travniki) zlasti z vidika kmetijske rabe niso travno zaželena in so zato dostikrat podvržena različnim neustreznim posegom.  Večja močvirna območja so pri nas varovana z različnimi predpisi in ukrepi, manjša pa so večinoma spregledana. Če se postavimo v kožo lastnika, pa ta ob prepotrebnem osveščanju potrebuje tudi druge vrste podporo, saj je njegovo mokrišče v dobrobit širši skupnosti.

Ob vse večji vodni krizi je res potrebno zavedanje, da mokrišča

  • naravno filtrirajo onesnaževala, čistijo  in tako zagotavljajo neoporečno pitno vodo;
  • zadržujejo , shranjujejo vodo in zagotavljajo večino naše sladke vode;
  • da tako ohranjajo pri življenju ljudi in naravo; zagotavljajo življenjski prostor cca 40% vseh vrst na svetu;
  • so vir naše prehrane;
  • kot najdragocenejši ekosistem omogočajo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov na leto;
  • ščitijo pred poplavami in nevihtami, saj vsak aker (0,405 ha) mokrišča vpije do 16,85 milijona litrov poplavne vode;
  • pripomorejo k uravnavanju podnebja, saj šotišča skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave.  

Zato te ekosisteme, od katerega smo živa bitja tako močno odvisna, ne smemo več uničevati, izčrpavati oz. si prizadevati ravno nasprotno.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo.
  • Skrbimo za učinkovito rabo vode in zmanjšujemo onesnaževanje sladkovodnih virov.
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50 %.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3 milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo, obnavljamo mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).

Primerov dobrih praks je tako po svetu kot po Sloveniji vedno več, z njim se lahko pohvalimo tudi v Zavodu Svibna, kjer smo v okviru  projekta Varujvodo postavili hibridno rastlinsko čistilno napravo, ki deluje po principih močvirja, ob tem pa omogoča ponovno uporabo odpadne vode in zmanjšuje pritisk na vodne vire.

Če se ne zmoremo več postaviti v kožo naših pradavnih prednikov, ki so mokrišča imeli za posebna mistična mesta in so jih zato posebej spoštovali, pa do mokrišč odgovorno pristopimo zaradi lastnega preživetja.

  • Laguna oz. 3 greda hibridne rastlinske čistilne naprave; voda v njej je za ponovno uporabo v kmetijske namene
  • Jovsi
  • Kal na Kalcah
  • Krakovski pragozd
  • Račjek v Senušah
  • Rastlinska čistilna naprava Bazga

Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov.«

Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…

Prilagajanje na podnebne spremembe s prečiščeno odpadno vodo

15. maja po svetu obeležujemo dan podnebnih sprememb. S posledicami teh sprememb se iz leta v leto bolj soočamo, te nas počasi le spodbujajo, da o tem več govorimo in pišemo, iščemo rešitve, odpravljamo vzroke… Seveda lahko takoj s prstom pokažemo na tiste, ki so bolj odgovorni za vse te ukrepe, a vsak lahko tudi sam marsikaj prispeva.

Tudi letošnjo pomlad smo se na posavskem podeželju že soočili z močno sušo, izhlapevanjem, močnimi vetrovi, kar se odraža tudi na stanju naših kmetijskih kultur. Kmetijstvo je od vremenskim razmer, podnebja,  močno odvisno, hkrati pa tudi na spremembe podnebja samo močno vpliva.
Ne glede na različne kmetijske subvencije lahko kaj hitro potrdimo učinkovitost posameznih ukrepov, pa naj gre za zagotavljanje zadostnih količin humusa v prsti, kolobarjenje, biotsko varstvo, zastiranje prsti…

Pomanjkanje vode za zalivanje, ki je na kraškem terenu še toliko bolj izrazito, pa smo se v Zavodu Svibna v okviru projekta Varujvodo odločili zmanjšati tudi s ponovno uporabo odpadne vode iz gospodinjstev – tudi zato, ker že vrsto let ugotavljamo, da padavin v najbolj pomembnem obdobju leta za rast posevkov ni dovolj. Po slabem letu testiranj pilotne hibridne rastlinske čistilne naprave ugotavljamo pozitivne rezultate, z odpadno vodo smo tako tudi že zalivali naše rastline. Na tak način si zagotavljamo pogoje za stabilnejšo samooskrbo s hrano, se prilagajmo spremembam podnebja, hkrati pa zmanjšujemo obremenitev vse bolj ogroženih virov pitne vode.
V zadnji, prečiščevalni, laguni rastlinske čistilne naprave pa nastaja tudi nov življenjski prostor za različne obvodne živali, ki so prav tako koristne pri uravnavanju populacij škodljivcev na kmetijskih kulturah.

Če se želite osebno prepričati, kako naše pilotna rešitev zagotavljan vode za zalivanje kmetijskih površin deluje v prostoru, pa vabljeni na ogled, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.

Varuj vodo in prihrani

V četrtek, 28. novembra 2019 zvečer smo,  malo tudi ob bok evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, v okviru projekta Varuj vodo izvedli še eno srečanje na temo odpadnih voda iz gospodinjstev v naseljih razpršene poselitve.

Tokrat smo dali poudarek temu, kako je možno s pametnim izločanjem različnih odpadnih snovi v gospodinjske komunalne odpadne vode možno tudi kaj prihraniti v družinskem proračunu (seveda pa je največji prihranek v tem, da ohranjamo neoporečne naravne vire).

Uvodoma je g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, vodilnega partnerja projekta, povzel aktivnosti, kijih izvajamo pri vseh partnerjih projekta, Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je v okviru projekta zaposlen v svetovalni pisarni, namenjeni vsem občanom regije Posavje za svetovanje pri ustrezni izbiri in rabi malih čistilnih naprav, pa je med drugim predstavil največje napake, ki vplivajo na učinkovito delovanje malih čistilnih naprav, bodisi zaradi spuščanja v odpadno vodo neustreznega odpada, bodisi zaradi neustrezne montaže same čistilne naprave. S fotografijami je nazorno ponazoril, kaj se zgodi, če se v čistilni napravi znajdejo olja, solata, higienski robčki, palčke za ušesa… V razpravi pa smo ugotavljali, da v odpadne vode ne sodijo agresivna čistila, ki pomorijo aktivne mikroorganizme, ki prečiščujejo vodo, ravno zaradi teh mikroorganizmov tudi ni priporočljivo večkratno pranje perila dnevno,…

Ker so ena od nezaželenih sestavin odpadne vode tudi različna jedilna olja, smo ob kratki predstavitvi projekta »Olje nekoliko drugače« predstavili tudi posodice za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki so si jih kasneje obiskovalci tudi odnesli domov.

Na koncu je Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna predstavil še razloge in potek postavitve hibridne rastlinske čistilne naprave s ciljem zajemanja ustrezno prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin, posebej pa je izpostavil spodbudne rezultate prvih analiz vzorcev odpadne vode. Ob tem se že pol nekaj mesecih delovanja kaže tudi ugoden vpliv na stanje biotske pestrosti, saj so zlasti ob zadnji gredi začele pojavljati vodne in obvodne živali kot so kačji pastirji, žabe, pa tudi lastovice in netopirji.

Srečanje je cca 20 udeležencev dogodka zaključilo ob okrepčilu in živahni razpravi.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje. “

S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje. “



Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.