ŠK Stare pesmi in igre

Podrobnosti

  • Kategorija

    Izba spomina, Kulturna dediščina, Študijski krožki

V sezoni 2019/20 smo se z nekaj prekinitvami zaradi epidemije pripadniki različnih generacij iz različnih krajev Posavja  srečevali v okviru Študijskega krožka »Stare pesmi in igre« – z različno pevsko »kilometrino«, a vsi s srčno željo peti iz duše, za dušo, ob tem pa obuditi to staro “dušobožajoče” izročilo.

Družno smo ugotavljali, da je ljudska pesem, nekoč vsakodnevna spremljevalka dela in praznovanja, povsem izrinjena iz naših življenj, vse preveč je razvrednotena. Res je, da se lepše sliši iz izdelanih pevskih grl, a petje je pravica in potreba vsakega. Med petjem se sproščajo endorfini, ki nas zdravijo in osrečujejo ter delajo bolj ustvarjalne. Če pa se glasovi naših grl povežejo v čudovito harmonijo večglasja, te vibracije ne učinkujejo dobro le na naše fizično in čustveno telo, ampak na ves prostor in ljudi, ki so v njem. Skupina se med petjem neverjetno poveže, postane eno. Prastare melodije in ritmi pa nas povežejo tudi z ritmom pokrajine, v kateri bivamo.

Nabor pesmi je bil na vsakem srečanju povezan z letnim časom in prazniki – decembrski bolj z božično – novoletni šegami, januarski s »sredozimci« in poročnimi šegami (nekoč je bilo na kmetih v tem času največ porok), zapeli smo tudi Prešernove pesmi (na ljudske melodije),  pa izpostavili pustne šege v februarju, se učili tudi osnovnih korakov starih ljudskih plesov, med epidemijo peli tudi kar vsak doma s pomočjo pesmaric in posnetkov, jeseni pa zaključili v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja – in peli, namesto da bi brali, ljudske pripovedne pesmi. Nismo vadili za nastope, ampak peli za lastno dušo, medse pa smo vsakič radi povabili tudi kakšnega obiskovalca.

Deli objavo