Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

O skrivnostih podzemlja Krškega hribovja

V petek, 22. novembra 2024, zvečer, so na sedežu Zavoda Svibna svoje raziskovalno delo v l. 2024 na območju Krškega hribovja, predstavili člani Jamarskega kluba Novo mesto.

Uvodoma je predsednik kluba, Zdravko Bučar, predstavil delovanje kluba, ki je med aktivnejšimi v Sloveniji in se ponaša tudi z odkritji najglobljih jam na slovenskem območju. Posebej je izpostavil delo na območju občine Krško, ki je zadnja leta osredotočeno na Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Krško hribovje.

Marko Pršina je predstavil raziskovanje levega rova nad osrednjo dvorano Ajdovske jame, pri čemer so se zaradi ozkega prostora poslužili različnih tehnik, na koncu z videokamero na podaljšanem drogu. Vse skupaj pa je ustavila ožina “frdamanega okna”. Rov se sicer nadaljuje, a glede na zračne tokove ne obeta večjih prostorov. Več o raziskavah kamina v Ajdovski jami na povezavi >>> Si pa nadejamo nadaljnjih raziskav Ajdovske jame še iz kakšne druge smeri.

Na koncu pa je Borivoj Ladišić (ki je slovenskem prostoru poznan tudi kot jamar z največ registriranimi jami, več kot 1000) predstavil najbolj obsežno delo, ki ga je Jamarski klub Novo mesto v l. 2024 izvedel na območju Mestne občine Krško – raziskavo kraških brezen in vrtač na Krškem hribovju.

Kar je odkril, med drugim tudi 2 povsem novi brezni, je ne zgolj zanimivo (nekaj brezen je slikovito zasiganih), ampak predvsem šokantno. Od skupno 16 raziskanih jam oz. brezen na območju Krškega hribovja, ki pripada Mestni občini Krško, jih je kar 10 onesnaženih (62%). Na tem območju je pregledal tudi 65 od skupno 75 “lidark” (evidentiranih, udorov terena oz. točk, ki odstopajo od reliefa). Evidentiral je 21 onesnaženih udorov, kar predstavlja 32 % pregledanih.  Njegovi podatki in fotografije tako kažejo povsem drugačno stanje, kot smo si ga predstavljali. Pri tem pa ne gre zgolj za stara odlagališča.

V razpravi se je izpostavilo odgovornost za takšno stanje, ki pa na koncu privede do lastnika parcele, ta pa dostikrat za divje odlagališče smeti niti ne ve, ali pa celo vztrajno čisti za vedno novimi odlagalci smeti in počasi obupa.

Gotovo je, da bo potrebo najbolj kritične lokacije očistiti (gre za občutljiv kraški teren), vsi skupaj pa bomo morali še močno ozavestiti, da z odlaganjem različnih odpadkov, dostikrat zelo nevarnih, ogrožamo lastno vodo in prst, da te nevarne snovi na koncu posredno ali neposredno užijemo in na koncu ogrožamo svoje lastno zdravje in zdravje najbližjih.

Raziskovalno delo na območju krške občine je v l. 2024 Jamarskemu Klubu Novo mesto sofinancirala Mestna občina Krško v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov s področja tehnične kulture.

Fotografije: B. Zorko, M. Pršina, B. Ladišić

.

O srčnem delu z zemljo

V sredo, 17. aprila 2024, smo gostili Rajka Bošnjaka, ki je zbranim udeležencem iz različnih krajev Posavja in od drugod, v predavanju, ki ga je naslovil “Življenje in delovanje v svetu po meri človeka”, delil svoje izkušnje pri ustvarjanju rodovnega posestva in navduševanjem mladih za delo na zemlji. Pri tem ga odlikuje velika srčnost, spoštovanje in občutek za prostor ter vzgojo mladih, katerim je zlasti preko šolskih vrtov spodbujal sprejemanje odgovornosti, medsebojnega zaupanja, veselje na vrtnarjenjem in delom na zemlji. Rodovno posest Jakčev dol, ki jo ustvarja na Krasu, odlikuje velika srčnost – tako po obliki posesti kot energijah, katerim Rajko občutljivo sledi pri poseganju v prostor in jih ob tem odlično nadgrajuje tudi z energijsko podporo (spirale, piramide, atmosferske antene, dvojnik, tročan, dvojni tročan…).

    Študijska tura po sledeh Ajdov v Posavju

    V torek, 8. novembra 2022, smo partnerji projekta  Ajdovske zgodbe iz Posavja kot eno zadnjih aktivnosti izvedli še študijsko turo po izbranih ajdovskih lokacijah Posavja, ki bodo kot integralni turistični produkt v prihodnje vključene v turistično ponudbo regije Posavje. Seveda so zanimive tudi ostale lokacije, ki jih zaradi omejene časovnice in zahtevnejše dostopnosti v študijsko turo nismo vključili, bodo pa dostopne v okviru ostale ponudbe ajdovskih doživetij.

    V torek so  tako udeleženci najprej od bliže spoznali arheološke najdbe z nekaterih posavskih ajdovskih arheoloških najdišč in si ogledali interaktivni zemljevid »Po sledeh Ajdov v Posavju«.

    Pri Ajdovski jami pri Nemški vasi so obiskovalce prejeli član animatorske skupine Zavoda Svibna , prikazali utrinka kamenodobnega življenja, jih popeljali v Ajdovsko jamo na obred zahvale prednikom in ogled kratkega filma o Ajdovski jami, nato pa jih zunaj pred jamo premierno pogostili s pivom Ajd lokalnega »kraft« pivovarja APE v replikah kamenodobnih lončkov, ki so jih izdelali v Posavskem muzeju Brežice. Udeleženci so si lahko spekli tudi kamenodobni kruhek, za dodatno pogostitev pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Arnika iz Svibnega.

    Na sevniškem gradu so si udeleženci ogledali  razstavo in poslušali zvočno animacijo o Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici, na zaključku ture pa v Hotelu Ajdovec okusili ajdovske jedi iz različnih ajdovskih obdobij. Ob tem pa so si lahko s pomočjo VR očal ogledali tudi animacijo o življenju v starejši železni dobi – v povezavi z Ajdovim grobom na Magolniku v občini Radeče, ki ga zaradi kratkega dneva nismo uspeli doživeti v živo. Bo pa tako kot preostale lokacije počakal na naslednje skupine obiskovalcev.

    Vlagajmo v naš planet

    Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

    Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

    Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

    V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…

    Vpogled v bogastvo našega podzemlja

    Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

    V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

    Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

    Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

    Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

    Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

    Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

    Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

    • Bruhalnik Podjama – podzemni rov z vodo po Ajdovsko jamo
    • Bruhalnik Podjama – podzemno jezerce pod Ajdovsko jamo
    • Bruhalnik Podjama, kadar bruha
    • Izvir na jasi pred Ajdovsko jamo
    • Požiralnik na Podajmi, voda priteče pod hribom ven kot potok Srednik
    • Izvir, ki je dolga leta predstavljal edini vir pitne vode
    • Rastlinska čistilna naprava z zajetjem prečiščene odpadne vode za ponovno uporabo – z njo varujemo podzemno vodo pred onesnaženjem in varčujemo s pitno vodo pri zalivanju, namakanju…

    Na naravovarstveni akciji v Vilenici tudi o skrbništvu turističnih jam

    V petek,  17. septembra 2021, smo se na povabilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica udeležili naravovarstvene akcije v jami Vilenica.

    V tej jami, v kateri že od sredine 17. stoletja potekajo organizirani turistični ogledi, še vedno čudoviti, je možno opaziti tudi posledice obiska na jamskem inventarju. Tako so v okviru akcije  udeležence, upravljavce turističnih jam, v teoriji in praksi seznanili z negativnimi vplivi turistične rabe na jame, s tehnikami čiščenja in sanacije oz. restavriranja jam.

    Po zaključku akcije je mag. Jana Vidic, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor  s Sektorja z varstvo narave, predstavila pravne podlage za skrbništvo turističnih jam in v razpravi odgovorila oz. sprejemala pobude s strani prisotnih upravljalcev jam, ki se na vsaki lokaciji srečujemo s specifičnimi izzivi.

    Izzivi Ajdovske jame pri Nemški vasi so  nerešeni vse od začetka leta 2004, ko je stopil v veljavo Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ), ki je vse jame podržavil. Pred tem je Občina Krško precej sredstev vložila v arheološke raziskave in nato še v odkup zemljišč  pa ureditev jamske infrastrukture. Po slovesni otvoritvi jame za namen turističnega obiska konec l. 2003 in pooblastilu župana Občine Krško lokalni turistični vodički za hrambo ključev od vhodnih vrat v jamo in vodenje po jami je bil zaradi ZVPJ nadaljnji postopek za oddajo v upravljanje ustavljen, saj Občina Krško za to ni bila več pristojna.  Vse od takrat Ajdovska jama nima rešenega upravljanja, jamska infrastruktura pa je tako v tem času tudi močno dotrajala. Po večletnih pogovorih in pobudah na prisojno ministrstvo je Občini Krško v l. 2021 tudi s pomočjo EU sredstev v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja in s soglasjem Ministrstva za okolje in prostor,  jamsko infrastrukturo uspelo obnoviti in jo prilagoditi naravovarstvenim zahtevam.

    Do konca septembra 2022 se bo pripravil tudi načrt upravljanja lokacije, kar bo tudi svojevrsten izziv, saj bo moral zadostiti varstvenim zahtevam tako na področju varstva narave kot kulturne dediščine, vključeval pa bo tako jamski prostor kot neposredno lokacijo pred jamo.

    Kar se upravljanja jamskega prostora tiče, je v pripravi tudi podzakonski akt, na osnovi katerega bo država (MOP) podelila skrbništvo nad vnaprej izbranimi jamami (cca 30), namenjenimi za turistični obisk z nadzorovanim vstopom.

    Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

    Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

    Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

    Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

    K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

    V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

    Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

    • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
    • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
    • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
    • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
    • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
    • kompostirajmo;
    • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
    • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
    • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
    • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
    • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
    • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
    • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
    • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
    • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
    • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
    • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
    • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
    • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
    • ……

    Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

    Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

    Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

    Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

    Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

    Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

    V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

    • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
    • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
    • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
    • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
    • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

    Na področju kmetijstva

    • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
    • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
    • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
    • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

    Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

    Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

    V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.