Ponovili in nadgradili smo znanje iz sadjarstva

V nedeljo, 18. februarja 2024 popoldan smo na posesti našega člana Toneta pridobivali in utrjevali znanje iz obrezovanja sadnega drevja. Svoje bogato znanje, je z nami delila kmetijska svetovalka, Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Izpostavila nekaj osnovnih pravil, na osnovi katerih tudi ljubiteljski sadjarji lahko vzgajajo kakovostno sadje za samooskrbo, dala pa tudi precej nasvetov glede preprečevanja bolezni in napadov škodljivcev. Vprašanj in izmenjav izkušenj je bilo toliko, da se je večer se je vse prehitro približal.

Fotografije: K. Kortnik, B. Zorko

Nedeljska šola v ekološkem sadovnjaku

V nedeljo, 7. maja 2023 popoldan, je bilo za člane Zavoda Svibna organizirano nedeljsko izobraževanje na temo ekološke pridelave sadja.  Svoje bogate izkušnje nam je v okviru sprehoda po ekološkem sadovnjaku Ekološke kmetije Adrečkovi delila specialistka, svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence. Od blizu smo si ogledali pridelavo marelic, hrušk, orehov, leske, malin, češenj, kutine, kostanja in  jagod, dobili veliko uporabnih nasvetov tudi v zvezi ekološko pridelavo vinskega in namiznega grozdja, ob tem pa smo tudi katere sorte posameznega sadja so najboljše. Ob bogato obloženi mizi pa  smo si izmenjali tudi marsikatero uporabno izkušnjo. Nedeljska »šola« je tako trajala vse do poznega večera… 

Fotografije: Katarina, Sašo in Bernardka

Kulinarično raziskovanje ajdovskih časov

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo 6.4.2022 spoznavali življenje Ajdov, naših pradavnih prednikov, tudi skozi kulinariko. Partner projekta, Gostinsko podjetje Sevnica d.o.o – Hotel Ajdovec, je v sodelovanju s Polono Janežič, arheologinjo in organizatorko poslovanja v gostinstvu, organiziral delavnico priprave t.i. »ajdovskih jedi«. Ta je bila namenjena gostincem in ostalim, ki jim je priprava prazgodovinskih jedi posloven ali ljubiteljski izziv. Pripravljene jedi so bile ob zaključku delavnice predstavljene tudi zainteresiranim obiskovalcem, ki so bili nad pestrostjo jedi in okusi navdušeni.

V Hotelu Ajdovec so v l. 2021 z Janežičevo že razvili jedilnike za 4 »ajdovska« obdobja oz. 4 »ajdovske« lokacije, vključene v projekt: Ajdovsko jamo pri Nemški vasi (oz. mlajšo kameno dobo), bronasto dobo, povezano z Ajdovsko jamo v Silovcu pri Sromljah (oz. bakreno dobo), Ajdovim grobom na Magolniku (oz. starejšo železno dobo) in Ajdovskim gradcem nad Vranjem pri Sevnici (oz. pozno antiko). Do zaključka projekta bodo ajdovske jedi vključili v svojo redno ponudbo in bodo tudi del integralnega turističnega produkta, ki se prav tako razvija v okviru projekta.

Večji del raziskovanja je opravila Janežičeva, sodelovala pa je tudi Jana Puhar iz  Posavskega muzeja Brežice, za obdobje mlajše kamene dobe oz. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi pa tudi arheologinja Milena Horvat. Bogate najdbe s te lokacije dajejo odličen vpogled  v prehrano in življenje mlajše kamene dobe – ko se z nomadstva že preusmerili na kmetijstvo… Tako že vemo, da so takrat že jedli pšenico, ječmen, bob, grah, meso  domačih in divjih živali, mlečne izdelke, med… Še vedno pa so marsikaj tudi nabrali v naravi…

Pri interpretaciji prehranjevalnih navad pa se je za vsa obdobja vključilo tudi izsledke raziskav s sorodnih arheoloških najdišč iz okolice.

O recepturah sicer lahko le sklepamo (te so na voljo od antike naprej), zato so te, ki so bile na voljo udeleženkam delavnice,  tudi rezultat inovativnega dela Janežičeve, v nadaljevanju pa tudi sodelavcev Hotela Ajdovec, ki so posamezne recepte predhodno že testirali.

Gradivo, ki ga je pripravila Janežičeva, pa ni zgolj  zbir receptov, ampak tudi predhodna arheološka, zgodovinska utemeljitev uporabe posameznih sestavin in pripravljenih jedi, kar daje odlično izhodišče tudi za nadaljnje samostojno razvijanje jedilnikov za posamezna obdobja. Ob tem pa je v gradivu predstavljeno, kdaj in kako so se začele pojavljati določene kulturne rastline, uporaba začimb, dišavnic, divje hrane, pa tudi razvoj reje domačih živali…

Ajdovske jedi, pripravljene v sodobni kuhinji gostinskega lokala,  so prilagojene sodobnemu času, odprtem ognjišču in uporabo tehnik, ki so jih imeli nekoč na voljo, pa bodo del posebnih programov doživetij.

Več prispevkov o delavnici in predstavitvi:

FB Ajdi

FB LAS Posavje

Posavski Obzornik – splet

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Varuj vodo in prihrani

V četrtek, 28. novembra 2019 zvečer smo,  malo tudi ob bok evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, v okviru projekta Varuj vodo izvedli še eno srečanje na temo odpadnih voda iz gospodinjstev v naseljih razpršene poselitve.

Tokrat smo dali poudarek temu, kako je možno s pametnim izločanjem različnih odpadnih snovi v gospodinjske komunalne odpadne vode možno tudi kaj prihraniti v družinskem proračunu (seveda pa je največji prihranek v tem, da ohranjamo neoporečne naravne vire).

Uvodoma je g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, vodilnega partnerja projekta, povzel aktivnosti, kijih izvajamo pri vseh partnerjih projekta, Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je v okviru projekta zaposlen v svetovalni pisarni, namenjeni vsem občanom regije Posavje za svetovanje pri ustrezni izbiri in rabi malih čistilnih naprav, pa je med drugim predstavil največje napake, ki vplivajo na učinkovito delovanje malih čistilnih naprav, bodisi zaradi spuščanja v odpadno vodo neustreznega odpada, bodisi zaradi neustrezne montaže same čistilne naprave. S fotografijami je nazorno ponazoril, kaj se zgodi, če se v čistilni napravi znajdejo olja, solata, higienski robčki, palčke za ušesa… V razpravi pa smo ugotavljali, da v odpadne vode ne sodijo agresivna čistila, ki pomorijo aktivne mikroorganizme, ki prečiščujejo vodo, ravno zaradi teh mikroorganizmov tudi ni priporočljivo večkratno pranje perila dnevno,…

Ker so ena od nezaželenih sestavin odpadne vode tudi različna jedilna olja, smo ob kratki predstavitvi projekta »Olje nekoliko drugače« predstavili tudi posodice za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki so si jih kasneje obiskovalci tudi odnesli domov.

Na koncu je Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna predstavil še razloge in potek postavitve hibridne rastlinske čistilne naprave s ciljem zajemanja ustrezno prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin, posebej pa je izpostavil spodbudne rezultate prvih analiz vzorcev odpadne vode. Ob tem se že pol nekaj mesecih delovanja kaže tudi ugoden vpliv na stanje biotske pestrosti, saj so zlasti ob zadnji gredi začele pojavljati vodne in obvodne živali kot so kačji pastirji, žabe, pa tudi lastovice in netopirji.

Srečanje je cca 20 udeležencev dogodka zaključilo ob okrepčilu in živahni razpravi.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje. “

Kamni, minerali, kristali – ponovno v našem življenju

Na letošnji Valentinov dan je naša Samooskrbna skupnost gostila zanimiv par, Dano in Vilija Rakovc, ki se že več kot tri desetletja ukvarjata s kristali in minerali.

Nekoč (od pradavnine sem), marsikatera ljudstva narave pa še danes, so imeli do kamnov prav poseben odnos, imeli so jih za živa bitja, kamene ljudi. Z njimi in ob njih so opravljali različne obrede, molitve, meditacije, saj so verjeli, da jim s svojimi vibracijami pomagajo v različnih življenjskih situacijah.

Gosta pa sta z nami na humoren način delila sodobna spoznanja glede lastnosti posameznih kristalov in mineralov, njihove uporabnosti v različnih naših telesnih, čustvenih in mentalnih stanjih, podpori našim značajskim lastnostim (povezanih tudi s astrološkimi predispozicijami), v odnosu do sebe, drugih, do zastavljenih ciljev…

Precej njunih kamnov  in kristalov je z različnim namenom odšlo s posameznimi udeleženci dogodka, veliko vprašanj in dilem je bilo pojasnjenih… veliko pa jih še čaka na ponovitev, ki jo načrtujemo v pozni jeseni.

O njunih kristalih tudi v posnetku >>>

Po mestih moči na Kozjanskem

V okviru študijskega krožka »Energija prostora« smo se v četrtek, 20. septembra 2018, dan pred jesenskim enakonočjem odpravili raziskovat posebna mesta moči, blagodejnih energij po Kozjanskem. Seveda jih je tudi v Posavju veliko, tokrat pa smo tudi zaradi bližine in siceršnjih tradicionalnih povezav pogledali malo čez meje. Kozjansko ima s svojo odročnostjo tudi to prednost, da je veliko dediščine, snovne in nesnovne še ostalo ohranjene. 

Iz naših krajev so ljudje že od nekdaj radi romali do kozjanskih cerkev – kot so npr. Svete gore nad Bizeljskim, še bolj pa v Zagorje pri Lesičnem, kamor so vsako leto prvi vikend v avgustu radi poromali iz Leskovške župnije, peš, čez Bohor.  Mi se tokrat nismo odpravili peš, čeprav bi bila pot čudovita, in smo lovili sonce, pa smo tako tako Svete gore in še t.i. Stare svete gore nad Podsredo, ki so energijsko tudi zelo zanimive, le od daleč pogledali. Ustavili pa smo se v Pilštajnju pri cerkvi sv. Mihaela in stari lipi, ogledali pa smo si tudi Ajdovsko ženo v bršljanovi odeji.

Osrednji del raziskovanja smo namenili Lurški jami v neposredni bližini romarske cerkve posvečene Mariji.  Lurška jama je pravzaprav spodmol, v katerem izvira zdravilna voda (zlasti za oči), naravni amfiteater pa kar kliče po različnih obredih in posebnih doživetjih.

S pogledom na Šentviške peči smo se mimo cerkev sv. Vida in Sv. Križa odpravili do Planine pri Sevnici in poiskali kamniti osamelec, ki spominja na piramido, obrnjeno z vrhom navzdol. Po mnenju mnogih raziskovalcev naj ne bi ta prišla tja po naravni poti, kako, pa še ni pravega odgovora.

Pokrajina med Sotlo, Savinjo in Savo je tudi sicer prečudovita in polni baterije že sama po sebi, kot pravi pater Gržan, pa prav poseben svet prostor.

Več fotoutrinkov >>>

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.

Učili smo se hoditi po nordijsko

V nedeljo, 8. aprila 2018 popoldan smo se učili hoditi – po nordijsko.  V uro in pol dolgi delavnici nas je inštruktorica nordijske hoje Klavdija Božič seznanila s tremi osnovnimi koraki,  ustrezno  opremo (palice niso vsake dobre!)  poskrbela tudi za ustrezno ogrevanje. Ugotovili smo, da v primeru, da izvajamo korake pravilno, se prav lepo in celovito razgibamo, nadihamo, skurimo kalorije – pa čeprav na ravnem terenu, kot je bilo tokrat polje pred Ajdovsko jamo.

Prijetno smo preživeli nedeljsko popoldne v naravi in na enostaven način storili tudi nekaj za svoje boljše počutje.  Dogodek je bil del Zelenega festivala 2018, s katerim smo obeležili tudi svetovni dan zdravja.