Pivo – od kdaj in zakaj?

Po arheoloških odkritjih sodeč je bilo pivo posebna, okrepčilna in praznična pijača že od prazgodovine sem. Starejši viri navajajo, da naj bi pivo izviralo iz  Mezopotamije, kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali med osnovna živila. Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku ter v Himni boginji  Ninkasi, nekakšni molitvi mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot recept.   Mlajši viri pa navajajo najdbe izpred skoraj 11.000 let na lokaciji Göbekli Tepe v jugozahodni Turčiji, med katerimi so našli korita za varjenje piva (v njih so bile sledi oksalatov, ki nastajajo pri fermentaciji žita v alkohol).

Kdaj je prišlo pivo v naše kraje se ne ve, so pa analize arheoloških ostankov lončenih posod koliščarjev na Ljubljanskem barju pokazale, da so koliščarji znali variti pivo, kar gre za čas bronaste dobe – cca 3000 let pr. n. št.

Več desetletij  pa v strokovnih krogih teče razprava, kaj je bil prvi povod za gojenje žit – kruh ali pivo? Nekateri raziskovalci menijo, da je pivo pred 11.500 leti spodbudilo gojenje žit. Ker je pridelava žit zahtevala veliko trdega dela (pobiranje drobnih, večinoma neužitnih delov, ločevanje zrn od plev in mletje v moko), naj bi bilo varjenje piva rezervirano za pogostitve s pomembnimi kulturnimi nameni. Kasneje je veljalo kot najbogatejše hranljivo živilo in naj bi ga kot vsakodnevno hrano varile ženske.  Vsebuje skorajda vse minerale potrebne za preživetje. Zaradi splošnega pomanjkanja hranljivih živil je pivo veljalo za dejanski recept za preživetje oziroma kot energijska pijača. Varila ga je tudi znana zeliščarka, opatinja, sv. Hildegarda, ki je hmelj kot dodatek k pivu omenila tudi v svojih zapisih

Kot osnovno surovino so v prazgodovini na območju Mezopotamije in tudi južne, srednje Evrope uporabljali pšenico in ječmen.

Se je pa takratno pivo od današnjih precej razlikovalo, vsebovalo je tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja. Ta je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822, v zapiskih nekega karolinškega meniha.

Kot smo že objavili, je precej verjetno, da so pivo poznali tudi naši ajdovski predniki. V Ajdovski jami sta iz obdobja mlajše kamene dobe najdeni dve osnovni surovini za pivo – ječmen ter enozrna oz. dvozrna pšenica. Na osnovi tega je nastalo sodobnemu okusu prilagojeno pivo AJD, ki ga z veseljem ponujamo vsem zainteresiranim. Priporočamo pa uživanje v zmernih količinah  – naj služi kot energijsko hranilo oz. zdravilo

Pridobljen status delovanja v javnem interesu

Ministrstvo za kulturo nam  je 18.6.2023 na osnovi preteklega delovanja, podpore Mestne občine Krško, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Posavskega muzeja Brežice  podelilo  odločbo o statusu delovanja v javnem interesu na področju kulture, zlasti na področju varstva kulturne dediščine.

Navedena odločba pomeni dodatno spodbudo delovanju Zavoda Svibna, saj odpira možnosti do virov financiranja in tudi nadgradnje sodelovanja z javnim sektorjem. Obiskovalcem  ter vsem strokovnim in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje  in podporo.

Ajdovske zgodbe pomladi za občutenje dobrega

V soboto, 15. aprila 2023, popoldan in zvečer smo v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe  ob Ajdovskih zgodbah pomladi »mislili in čutili dobro« in pri tem izpostavili zdravilno moč kulture.  V sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij so blagodejne učinke kulture oz. umetnosti v glasbi, petju in pripovedi z obiskovalci delili glasbeniki Lucijan Cetin na klaviaturah, Kristjan Ilić na violini, Tjaša Cepuš na flavti, stekleni harfi, zvončkih, steklenih skledah,…, pevka Mojca Benedik  ter pripovedovalka Maša Budič. Dobre, spodbudne, misli so na listkih krožile tudi med številnimi obiskovalci, ki jih deževno vreme ni zmotilo. Preko 40 se nas je v hramu Zavoda Svibna zbralo iz različnih krajev Slovenije, starostno in interesno pisano druščino pa so dopolnili tudi posamezniki iz Nemčije, Švice, Poljske, Ukrajine in Rusije.

Po kulturnem programu je sledil še sprehod po kraškem dolu Podjama in obisk Ajdovske jame, ki ga je vodila Bernardka Zorko. Jamo smo na ta dan do 15. oktobra “predali” porodniški koloniji netopirjev, ki se bodo v toplih pomladnih dnevih počasi vrnili v jamo.

Druženje smo ob domačih dobrotah izpod rok članic Zavoda Svibna in klepetu nadaljevali  v toplem zavetju, ob tem pa izmenjali tudi številne dobre prakse, tako v raziskovanju lepot narave kot sonaravnih kmetijskih praksah in še čem… Med nami so vibrirali dobre misli in občutki, ki naj nas vse skupaj še dolgo povezujejo in spodbujajo k dobremu tudi v vsakdanjem življenju.

Dogodek je delno podprla Mestna občina Krško.

Fotografije: Sašo, Borivoj, Tjaša, Bernardka

O preteklih dveh desetletjih in načrtih za leto 2023

Po dveh letih premora smo se 27.1.2023 člani Zavoda Svibna ponovno sestali na rednem letnem srečanju. Tokrat smo se skozi bogato foto gradivo ozrli ne zgolj na preteklo leto, ampak se sprehodili tudi skozi dve desetletji delovanja.

To je močno povezano z bližnjo Ajdovsko jamo, čeprav ne ves čas enako intenzivno.  Glede na to, da delujemo sredi podeželskega okolja, smo ob naravni in kulturni dediščini Ajdovske jame poskusili izpostaviti tudi vso ostale posebnosti in potrebe podeželja in pri tem iskali tudi rešitve za njegov trajnosti razvoj.

Tako so za nami različne kresne noči, festivali življenja, Zeleni festivali, Dnevi zemlje, čistilne akcije, evropske noči netopirjev, akcija Posvoji netopirja, študijski krožki, poletni tabori, tečaji s področja kmetijstva (biodinamike, ekološkega kmetijstva, sadjarstva, zdravilnih rastlin, samooskrbe,,), delavnice komplementarnega zdravilstva, večeri v hramu,  raziskovanja starega izročila, keltske poroke, Izba spomina, rokodelstvo, materialna kultura železne dobe, prazgodovinska keramika, glasbeno pripovedovalske prireditve, Plesna hiša, …, turistični projekti (Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, postavitev prvih zdravilnih poljan na gradišču Dunaj nad Krškim, vodenja, pohodi, problemska konferenca 13 pik in 13 zvezdic za posavski turizem, etnografske prireditve Pušelšanki, programi za vrtce in šole, različni pohodi in vodenja ..), izdajanje regijskega časopisa Zeleni krog, jamarska raziskovanja, razvojni projekti kot npr. (Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju, Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, Trajnostni sadovnjaki, Varuj vodo, Ajdovske zgodbe iz Posavja…)

Če je bilo minulo, pretežno »ajdovsko« leto, posvečeno Ajdovski jami in ajdovskemu izročilu, z letom 2023 ponovno obujamo tudi ostale aktivnosti s področja samooskrbe. Na srečanju smo tako izpostavili Mednarodno leto prosa 2023 (in se posladkali s pečeno proseno kašo), zvrstilo pa se bo še nekaj zanimivih tem na temo samooskrbe in prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu. Ajdovske zgodbe pa seveda tudi ostajajo in se bodo še nadgrajevale…

Zavod Svibna v letu 2021 s plani za 2022

V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.

Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki).  Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi,  in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.

Tudi v letu 2022  bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!;  v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal  tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva,  povezovanje skupnosti…)  

Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!

Za Ajdi na vsako stran Save

Na čudovito popoldne zadnje oktobrske nedelje smo sledi Ajdov raziskovali na obeh bregovih Save…

Pravi plezalski podvig je bil vzpon do vhoda Ajdovske jame pri Krškem (imenovana tudi Jermanova jama, Ajdovska jama na Pijavškem, Jama pod Viševcem), ki se nahaja ob cesti Krško – Sevnica, blizu Pijavškega, 220 m  nad morjem.  Posamične najdbe segajo v bakreno, starejšo železno in rimsko obdobje,  v pobočju, ki se spušča proti Savi, naj bil antični kamnolom, v strugi Save pa je bil najden prazgodovinski meč. Dostop do jame je dokaj »izzivalen«, strma stena nad vhodom pa se očitno uporablja zdaj tudi v rekreativne, plezalne namene. Kako je bilo v času Ajdov, lahko le slutimo…Je pa tudi na to lokacijo vezanih kar nekaj zgodb…

Iz senčne lokacije desnega brega Save smo jo nato mahnili še na čudovito obsijani levi breg vse do Ajdovskega gradca nad Vranjem. Za to lokacijo vzorno skrbi javni zavod KŠTM Sevnica, ki v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravlja razstavo o Ajdovskem gradcu in bo tako dediščino tega pomembnega najdišča iz pozne antike (nekaj malega pa tudi iz starejših obdobij) približal tistim, ki ne zmorejo strme poti do vrha gradišča, cca 450 nmv. Se pa velja potruditi, saj je le tako moč doživeti vso razsežnost te zgodnjekrščanske utrdbe (ki pa z nazivom »ajdovski« nakazuje še na starejša obdobja) ter uživati v energiji prvinskega preostra.

Pogled v leto 2020

Leto 2020 je bilo posebno tudi za naš Zavod Svibna, čeprav morda ravno zaradi prostovoljske naravnanosti nismo čutili toliko finančnih posledic. Reševalo pa nas je tudi »minulo delo« – zlasti zaloge jabolčnega soka in pa že izvedene aktivnosti v okviru projekta Varujvodo.

Izpadlo je sicer kup izobraževalnih in drugih srečanj, obžalujemo vsa že dogovorjena – zlasti  na področju kmetijstva oz. sadjarstva, pa strokovno ekskurzijo… Tudi obiskov Ajdovske jame je bilo precej manj (v celem letu je bilo 61 obiskovalcev).

Smo pa uspešno zaključili 2. fazo projekta Varujvodo, v okviru katerega smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode v naši hibridni rastlinski čistilni napravi, sodelovali pri promocijskih aktivnostih in omogočili oglede zainteresiranim. Uspelo nam je izvesti tudi nekaj srečanj našega pevskega krožka, s predavanjem dr. arheologije Alje Žorž in kresovanjem smo obeležili letošnje evropske dneve arheologije, septembra pa s pevsko bralnim dogodkom obeležili še nacionalni mesec skupnega branja. Aktivno smo sodelovali tudi v skupini za kmetijstvo Mreže Plan B za Slovenijo ter vodili in uspeli s prijavo projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja na 3. poziv Las Posavje za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  spremljali netopirje v Ajdovski jami, proizvedli pa tudi nove zaloge jabolčnega soka iz posavskih travniških sadovnjakov.

Tako leto 2021 pričakujemo umirjeno in z veseljem nad novimi izzivi.

Ob zimskem kresu 2020 s pogledom naprej

Leto 2020, ki je zaradi svoje prestopnosti napovedovalo nepredvidljive, tudi neljube dogodke, se končno zaključuje. Izkušnje, ki nam jih prineslo, pa kljub vsemu niso enoznačne. Spremembe, ki smo jih deležni, sicer različno sprejemamo in presegamo, kot smo si ljudje med seboj različni v izhodiščih življenjskih situacij, v katerih smo. Pa vendarle bi lahko vsak našel med vsem skupaj tudi kaj dobrega, pozitivnega…

Zavodu Svibna je tako leto 2020, kljub pomanjkanju srečanj z našimi obiskovalci in člani, prineslo kar nekaj dobrih izhodišč, s katerimi optimistično pogledujemo v leto 2021. Napovedujemo nove zgodbe z željo, da se v njih srečamo.

 

Nove priložnosti so na obzorju

Tudi v Zavodu Svibna, čeprav smo dosti aktivni tudi zunaj v naravi in je manj možnosti za okužbo z virusom SARS-Cov-2 (COVID-19). do preklica prekinjamo aktivnosti, ki vključujejo tudi najmanjše skupine. Bomo pa v tem času pridno pripravljali projekte, pa v kolikor bodo želje, in upoštevaje vse varnostne ukrepe,  dostavljali naš jabolčni sok.

Modri, stari ljudje pravijo: »Vse je za nekaj dobro.” Tako nam bo socialna izolacija prav prišla, da postorimo vsa pomladanska dela na vrtu, sadovnjaku, polju… Pa tudi več bo priložnosti za sprehode v  naravo, obiske posebnih mest v naravi… Bo pa tudi priložnost za razmislek,  o tem, kaj je dejansko v življenju najbolj pomembno, kako si še bolj zagotoviti samooskrbo na različnih področjih. In hkrati bo to tudi priložnost, da se soočimo in presežemo različne strahove. S strahom namreč prikličemo ravno tisto, česar se bojimo. Zdrava previdnost in odgovornost sta potrebni, zaupanje, da se bo vse izteklo kot je prav, in delovanje iz srca pa še veliko bolj.

Ostanimo povezani, ne zgolj preko socialnih omrežij… In se veselimo nadaljnjih srečanj, ko bo vse to za nami.

S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.