Praznično februarsko pevsko srečanje

Februarsko srečanje ljudskega petja je bilo zelo praznično obarvano, saj smo slavili kar dvojni rojstni dan. Pri tem so nam prav prišle naučene rojstnodnevne podoknice.  Po obilni gostiji pa je vsak  zapel »svojo«, »iz naftalina« pa smo potegnili še nekaj zelo starih ljudskih pesmi.

Začeli pa smo se učiti tudi pesmi, posvečeni izgnanstvu – tudi zaradi letošnjega okroglega jubileja – 80. let konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva, kateri je posvečen tudi krajevni praznik.

Posebej pa smo bili veseli kar dveh novih članov in tudi poslušalcev – celo štirinožnih.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2003 – prvi izzivi

Jeseni 2003 je bila napovedana otvoritev Ajdovske jame (njene prenovljene infrastrukture)  in s tem tudi uradna vzpostavitev turističnega obiska. Se je pa pred in po tem dogajalo še marsikaj…

V sezoni 2002/03,  torej že zadnja meseca 2002 in potem intenzivno  letu 2003 se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško izvajal študijski krožek  »Zapuščina Keltov v Posavju«, v okviru katerega smo raziskovali posavska železnodobna arheološka najdišča, ob tem pa še ostalo, kar je vsaj malo »dišalo« po njih. Pobudnik za krožek je bil Mariborčan Zlatko Križan, ki smo ga kontaktirali že ob vzpostavljanju multimedijske razstave o čarovnicah leta 2002. Tema je bila skrivnostno zanimiva, pa se je tako krožka udeležilo precej Posavcev, prihajali pa so tudi iz drugih krajev Slovenije.

Poleti smo organizirali tudi prvi poletni tabor »Narava kot učilnica«, na katerem smo iz naravnih surovin iz bližnje okolice izdelali krušno peč in se učili preproste kulinarike na odprtem ognju, obenem pa raziskovali okolico – s poudarkom na Dunaju pri Krškem.

In počasi smo se začeli pripravljati na dolgo pričakovano otvoritev Ajdovske jame.

Pooblastilo za vodenje po jami sicer prejela Bernardka Zorko osebno, a ker pomeni delo z jamo precej več kot zgolj vodenje skupin, je že v začetku leta dala pobudo za ustanovitev  Turističnega društva Jamska skupnost Brezovska Gora.  Društvo je v nekaj mesecih  dobilo precej članov, ne zgolj iz Brezovske Gore, ampak tudi iz okoliških vasi in celo izven občinskih meja. Prevzelo je urejanje okolice vhodov do Ajdovske jame in tudi tehnično podporo pri otvoritvi Ajdovske jame. Vrbov Log pa je ob otvoritvi Ajdovske jame, kar je organizirala Občina Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško,  zagotovil prostor za predavanje arheologinje Milene Horvat ter izvedel povezovanje otvoritve. Zaradi velikega interesa se je moralo predavanje zaradi omejenega hramskega prostora izvesti v več ponovitvah, pa tudi prevoz obiskovalcev je zaradi pomanjkanja parkirnih  mest moral potekali iz Senuš do Brezovske Gore, kar so odlično izvedli člani gasilskih društev.

Po takem prvem odzivu obiskovalcev smo tako z velim optimizmom pripravljali tudi prvi mednarodni Festival Življenja, ki je potekal med 30. 10. – 2. 11. 2003.

Program je bil nadvse bogat – tridnevni program delavnic z mednarodno udeležbo predavateljev (Slovenija, USA, Avstrija, Nemčija), multimedijska razstava Čarovnice – Drugo Poglavje    (Nova vprašanja, novi odgovori – Ali obstajajo sedaj? In kdo so čarovnice danes?),  Praznovanje keltskega novega leta v izvedbi študijskega krožka, ki je predstavil tudi svoje celoletno raziskovanje prisotnosti Keltov v Posavju), sejem zdravilcev, koncerti etno skupin (Katice, Katalena, Trutamora Slovenica, Tantadruj, Nino Moreškič  s skupino Afir Bafir)… Sodeloval je tudi »Kvartet božanskega instrumenta” – hornistov Glasbene šole Krško. Program pa je vključeval tudi obiske arheoloških najdišč – Ajdovske jame in Dunaja nad Krškim.

Dogajalo se je na treh prizoriščih, kar je bil izjemen logistični zalogaj, še zlasti zato ker Brezovska Gora in okolica ne premoreta kaj dosti javne infrastrukture za tovrstne aktivnosti (smo pa na vseh zagotovili šotore, za koncerte npr. šotor za cca 400 obiskovalcev s šankom, odrom…). Tehnično in organizacijsko podporo je sicer v prostovoljskem delu nudilo Turistično društvo Jamska skupnost in še nekaj prostovoljcev iz drugih krajev, večino produkcijskih stroškov in dela pa je prevzel Vrbov Log. Dogodek je bil organizacijsko, vsebinsko in finančno zahteven, ki je omogočil zadovoljstvo udeležencev, a precejšnjo finančno izgubo, tudi zaradi slabega vremena, ki je botrovalo slabšemu obisku koncertov, s katerimi se je predvidelo kriti nekatere druge stroške festivala. Organizacija festivala je bila bogata izkušnja, ki je opozorila na prve omejitve in privedla do spoznanja: vsi dogodki ne sodijo v vsak prostor in ne v vsak čas … in da je “manj lahko več”…

Fotografije: arhiv Bernardke Zorko

Kot Ljudski pevci iz Brezovske Gore prvič javno na Velikem Trnu

V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.

Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.

Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.

Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.

Več o dogodku:

Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: začetki 2002

V letu 2025 Zavod Svibna obeležuje 20 let delovanja. Čeprav se je, takrat še kot Vrbov Log, ustanovil v začetku leta 2005, pa so se temelji njegovega delovanja začeli vzpostavljati že tri leta prej.

To je bil čas, ko je Občina Krško zaključevala investicijo v Ajdovski jami pri Nemški vasi, ob tem pa odkupila oz. najela določene površine “ob” in “v” kraškem dolu pred jamo – za dostop do jame.

Pred načrtovano otvoritvijo jame pa je bilo potrebno zagotoviti tudi vodniško ekipo. Tako je bil preko Ljudske univerze Krško leta 2002 organiziran tudi prvi tečaj za lokalne turistične vodnike.

Ustanoviteljica zavoda, Bernardka Zorko,  se je zaradi izkazanih potreb po vodnikih (tudi pobude Občine Krško) in dejstva, da je živela v neposredni bližini Ajdovske jame, udeležila tečaja in še istega leta registrirala »popoldanski« s.p., kateremu je dala naziv Vrbov Log – po vrbah, ki obdajajo jaso pred Ajdovsko jamo in nekako varujejo oba vhoda vanjo.

Logotip, ki predstavlja drevo, vrbo, z enako močnimi koreninami kot krošnjo, z močnim simbolnim pomenom, je v bistvu stalnica, ki se vleče skozi vsa imena in oblike delovanja.  Namen delovanja je bil preprost: razvijati podeželje tako, da se upošteva in ohranja njegova dediščina – od prazgodovine do ljudskega izročila polpreteklih časov.

Glede na to, da se je leta 2002 v okolici vzpostavljala tudi Gornjedolenjska vinsko turistična cesta, je bi del dejavnosti predviden tudi za obujanje vinogradniške dediščine. Tako je v tem letu nastal tudi lesen hram, ki od takrat nudi prostor številnim zanimivim dogodkom.

Ker v letu 2002 Ajdovska jama še ni bila odprta za javnost, je bil tako fokus dejavnosti novoustanovljenega s.p.-ja  na prireditvi – multimedijski razstavi o čarovnicah, ki naj bi bila sicer del širšega festivala v organizaciji Kulturnega društva Leskovec. Čeprav do realizacije festivala ni prišlo, pa sta se na sedežu Vrbovega Loga, v hramu in šotoru ob njem,  pripravili dve razstavi – multimedijska (o ozadju in posameznih čarovniških procesih po Sloveniji in v Krškem, o tem, kdo so bile ženske, obtožene čarovništva, kakšno znanje so imele…), ob tej pa še razstava zeliščarskega študijskega krožka.

Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško in KD Leskovec, je privabil veliko obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije in dal dobro spodbudo za nadaljnje delo.

Fotografije: osebni arhiv Bernardke Zorko

Ob zimskem solsticiju in novem krogu…

… naj vas obdaja mir v najbolj žlahtnem pomenu… vzemite si čas za hvaležnost in počitek, da boste v novem krogu spet radostno uživali Življenje…

In naj bo Mir.

Zavod Svibna

Z letnega srečanja članov Zavoda Svibna

V okviru ohranjanja in raziskovanja kulturne dediščine podeželja,  bomo namenili posebno pozornost dediščini pradavnine  oz. Ajdov,  pri tem  načrtujemo več izobraževalnih dogodkov in nadgrajevanje  znanj tudi z vključitvijo v mednarodnem mrežo EXARC, ponovno pa obujamo tudi Izbo spomina, v okviru katere se bomo posebej posvetili romarskemu izročilu.

V petek, 26. januarja 2024 smo se člani Zavoda Svibna dobili na rednem letnem srečanju, da smo se malo spomnili na aktivnosti in dogodke v preteklem letu, predvsem pa, da smo dorekli program za leto 2024.  

Kar nekaj aktivnosti pa bo namenjenih tudi sonaravnemu kmetijstvu in samooskrbi.  In seveda ne bo manjkalo tudi različnih prazničnih druženj, izletov in »udarniških« akcij. Obeta se ponovno pestro leto, ki bo gotovo prineslo veliko novih znanj, dobrega vzdušja, povezanosti generacij in potrebnih sprememb.

Ob obratu leta

Ob obratu leta je čas za hvaležnost in zaupanje… Hvala za tkanje dobrih misli in dejanj. Naj se nadaljuje tudi v novem letu!

Pivo – od kdaj in zakaj?

Po arheoloških odkritjih sodeč je bilo pivo posebna, okrepčilna in praznična pijača že od prazgodovine sem. Starejši viri navajajo, da naj bi pivo izviralo iz  Mezopotamije, kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali med osnovna živila. Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku ter v Himni boginji  Ninkasi, nekakšni molitvi mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot recept.   Mlajši viri pa navajajo najdbe izpred skoraj 11.000 let na lokaciji Göbekli Tepe v jugozahodni Turčiji, med katerimi so našli korita za varjenje piva (v njih so bile sledi oksalatov, ki nastajajo pri fermentaciji žita v alkohol).

Kdaj je prišlo pivo v naše kraje se ne ve, so pa analize arheoloških ostankov lončenih posod koliščarjev na Ljubljanskem barju pokazale, da so koliščarji znali variti pivo, kar gre za čas bronaste dobe – cca 3000 let pr. n. št.

Več desetletij  pa v strokovnih krogih teče razprava, kaj je bil prvi povod za gojenje žit – kruh ali pivo? Nekateri raziskovalci menijo, da je pivo pred 11.500 leti spodbudilo gojenje žit. Ker je pridelava žit zahtevala veliko trdega dela (pobiranje drobnih, večinoma neužitnih delov, ločevanje zrn od plev in mletje v moko), naj bi bilo varjenje piva rezervirano za pogostitve s pomembnimi kulturnimi nameni. Kasneje je veljalo kot najbogatejše hranljivo živilo in naj bi ga kot vsakodnevno hrano varile ženske.  Vsebuje skorajda vse minerale potrebne za preživetje. Zaradi splošnega pomanjkanja hranljivih živil je pivo veljalo za dejanski recept za preživetje oziroma kot energijska pijača. Varila ga je tudi znana zeliščarka, opatinja, sv. Hildegarda, ki je hmelj kot dodatek k pivu omenila tudi v svojih zapisih

Kot osnovno surovino so v prazgodovini na območju Mezopotamije in tudi južne, srednje Evrope uporabljali pšenico in ječmen.

Se je pa takratno pivo od današnjih precej razlikovalo, vsebovalo je tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja. Ta je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822, v zapiskih nekega karolinškega meniha.

Kot smo že objavili, je precej verjetno, da so pivo poznali tudi naši ajdovski predniki. V Ajdovski jami sta iz obdobja mlajše kamene dobe najdeni dve osnovni surovini za pivo – ječmen ter enozrna oz. dvozrna pšenica. Na osnovi tega je nastalo sodobnemu okusu prilagojeno pivo AJD, ki ga z veseljem ponujamo vsem zainteresiranim. Priporočamo pa uživanje v zmernih količinah  – naj služi kot energijsko hranilo oz. zdravilo

Pridobljen status delovanja v javnem interesu

Ministrstvo za kulturo nam  je 18.6.2023 na osnovi preteklega delovanja, podpore Mestne občine Krško, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Posavskega muzeja Brežice  podelilo  odločbo o statusu delovanja v javnem interesu na področju kulture, zlasti na področju varstva kulturne dediščine.

Navedena odločba pomeni dodatno spodbudo delovanju Zavoda Svibna, saj odpira možnosti do virov financiranja in tudi nadgradnje sodelovanja z javnim sektorjem. Obiskovalcem  ter vsem strokovnim in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje  in podporo.

Ajdovske zgodbe pomladi za občutenje dobrega

V soboto, 15. aprila 2023, popoldan in zvečer smo v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe  ob Ajdovskih zgodbah pomladi »mislili in čutili dobro« in pri tem izpostavili zdravilno moč kulture.  V sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij so blagodejne učinke kulture oz. umetnosti v glasbi, petju in pripovedi z obiskovalci delili glasbeniki Lucijan Cetin na klaviaturah, Kristjan Ilić na violini, Tjaša Cepuš na flavti, stekleni harfi, zvončkih, steklenih skledah,…, pevka Mojca Benedik  ter pripovedovalka Maša Budič. Dobre, spodbudne, misli so na listkih krožile tudi med številnimi obiskovalci, ki jih deževno vreme ni zmotilo. Preko 40 se nas je v hramu Zavoda Svibna zbralo iz različnih krajev Slovenije, starostno in interesno pisano druščino pa so dopolnili tudi posamezniki iz Nemčije, Švice, Poljske, Ukrajine in Rusije.

Po kulturnem programu je sledil še sprehod po kraškem dolu Podjama in obisk Ajdovske jame, ki ga je vodila Bernardka Zorko. Jamo smo na ta dan do 15. oktobra “predali” porodniški koloniji netopirjev, ki se bodo v toplih pomladnih dnevih počasi vrnili v jamo.

Druženje smo ob domačih dobrotah izpod rok članic Zavoda Svibna in klepetu nadaljevali  v toplem zavetju, ob tem pa izmenjali tudi številne dobre prakse, tako v raziskovanju lepot narave kot sonaravnih kmetijskih praksah in še čem… Med nami so vibrirali dobre misli in občutki, ki naj nas vse skupaj še dolgo povezujejo in spodbujajo k dobremu tudi v vsakdanjem življenju.

Dogodek je delno podprla Mestna občina Krško.

Fotografije: Sašo, Borivoj, Tjaša, Bernardka