Ajdovska jama po 20ih letih

27. septembra 2023 mineva 20 let, kar se je Ajdovsko jamo pri Nemški vasi predalo v turistične namene.

Takrat je bilo to arheološko najdišče eno od občinskih razvojnih prioritet.

Občina Krško je že leta prej zagotavljala sredstva za arheološke raziskave, vzpostavila pot do jame in kasneje parcele tudi odkupila. Investicijo je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, veliko je sodeloval tudi Restavratorski center ZVKDS, podprla so tudi večja lokalna podjetja, društva in posamezniki.

V okviru takratnih dnevov evropske kulturne dediščine in na svetovni dan turizma je bila Ajdovska jama z uvodnim predavanjem arheologinje Milene Horvat, koncertom Ljobe Jenče in kresom pred Ajdovsko jamo (ki ga je skupaj z županom Francem Bogovičem prižgala arheologinja Paola Korošec) slovesno predana za turistični obisk.

Dogodek je pritegnil veliko obiskovalcev – tako domačinov in širše lokalne javnosti kot tudi predstavnikov lokalne skupnosti in države.

Po svojem znanju in zmožnostih smo se v priprave in izvedbo dogodka, pri katerem je sodelovala tudi občna izpostava JSKD iz Krškega, vključili tudi prebivalci iz neposredne okolice jame. Tako velik obisk je bil tudi logistični izziv, ki so ga takrat iz Senuš reševali gasilci, ki so v svojih vozilih obiskovalce prevažali do in s kraja dogodka.

Nekako je bilo čutiti, da celoten kraj, celotna občina diha za ta dogodek, za to lokacijo.

Takrat smo  bili smo polni idej in optimizma glede razvoja kulturnega turizma, veseli in ponosni, da bodo tudi naši odročni kraji postali pomembni na turističnem zemljevidu in zemljevidu pomembnejše kulturne dediščine srednjeevropskega prostora.

V tem zanosu pa s(m)o bili premalo pozorni na prihajajočo naravovarstveno zakonodajo, ki je sicer lokacijo uvrstila še na zemljevid državno in evropsko pomembnih naravnih vrednot, a pri tem močno posegla v režim obiska,  dokončno  vzpostavitev infrastrukture  za obiskovalce in izbiro upravljavca, do česar ni prišlo v vseh teh 20ih letih.

Tako se zdi, da se v tem času pri Ajdovski jami ni veliko spremenilo. odprta vprašanja ostajajo odprta. Se je pa spremenil svet. V ospredje prihajajo druge prioritete, druge vrednote, druge potrebe…

Fotografije: Arhiv Bernardke Zorko, prispevek iz časopisa Posavski Obzornik

Na učnem obisku pri koliščarjih

V petek, 14. julija 2023 popoldan, je animatorska “ajdovska” skupina v okviru utrjevanja in nadgrajevanja svojega znanja obiskala Hišo Morostig in rekonstruirano koliščarsko vas na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig je postavljena interaktivna razstava o življenju koliščarjev, ki so Barje naseljevali že v mlajši kameni dobi ter bakreni in bronasti dobi, predstavljena pa je tudi biotska raznovrstnost barjanske pokrajine. Nato pa smo se sprehodili po Tematski poti Morostig, ki se vije po Ljubljanskem barju in sklene pri kolišču. Obisk kolišča je bil voden in tako smo izvedeli še marsikatero podrobnost iz življenju koliščarjev, pa tudi o “življenju” parka, ki ga je s pomočjo EU, državnih in lastnih sredstev konec l. 2022 vzpostavila Občina Ig v okviru projekta Na kolih. S parkom trenutno upravlja občina sama, ob določitvi upravljavca pa je izziv tudi zagotovitev dovolj kakovostnih vodnikov po kolišču.

Ob ogledu rekonstruiranega kolišča in replik predmetov, ki so jih uporabljali v vsakodnevnem življenju, smo dobili precej idej tudi za nadgradnjo interpretacije življenja v mlajši kameni dobi ob Ajdovski jami.

Fotografije: Katarina K., Sašo O., Bernardka Z.

Obnavljamo biotsko raznovrstnost

Iz zavedanja, da smo med seboj neskončno prepleteni, da smo vsi del dinamične Celote, po svojih zmožnostih in znanju prispevajmo k ohranitvi pestrosti Življenja, kar bo konec koncev največ koristi prineslo ravno človeški populaciji – ne samo zaradi občudovanja barv, vzorcev, vonjav, zvokov in s tem za ustvarjalni navdih in duhovno zavetje, tudi ne samo zaradi neverjetnih prilagoditev vrst, ki so v navdih tudi tehnološkim inovacijam… Od pestrosti rastlinskih in živalskih vrst je preprosto odvisno naše zdravje, naše fizično preživetje, pa naj si gre za pridelavo kakovostne hrane ali ugodne razmere za bivanje.

Če s tem zavedanjem gojimo odnos do vsega živega, pravzaprav še največ storimo zase… Četudi je morda za to potrebno malo več fizičnega dela, kot se dogaja na malih kmetijah…

Čeprav se vse bolj priznava, da je biološka raznovrstnost globalna dobrina izjemne vrednosti za prihodnje generacije, pa se število vrst zaradi nekaterih človeških dejavnosti znatno manjša. Mednarodni dan biološke raznovrstnosti, ki se se vsako leto obeležuje 22. maja, tako poudarja pomen izobraževanja in osveščanja javnosti o tej problematiki. Več >>>

Člani Zavoda Svibna na jamarskem tečaju

V mesecu marcu in aprilu 2023 smo se trije člani Zavoda Svibna udeležili  jamarskega tečaja – za jamarje pripravnike, ki ga sicer vsako leto organizira Jamarski klub Novo mesto. Odlični in izkušeni inštruktorji so nas v 40 urah seznanili s področji varstva jam in načeli jamam prijaznega obiskovanja in raziskovanja, nastankom jamo, topografijo, jamsko favno, dokumentiranjem jam, vozli v jamarstvu, prvo pomočjo v jamarstvu, jamarsko opremo…. Predvsem pa so nam omogočili varno preskušanje jamske vrvne tehnike in ostalih veščin v jamah: Jazbina, Malisnica, Stropnica, Čaganka, Kaščica in Vodoravna jama pod Židovcem.

Obisk tega čudovitega manj dostopnega sveta pa je dal še tudi pomembne izkušnje pri premagovanju in soočanju z lastnimi strahovi.

Pridobljena znanja in veščine tako ne bodo uporabne le pri raziskovanju krasa, temveč tudi v marsikateri bolj vsakodnevni situaciji (med drugim tudi obiranjem sadja na visokodebelnih sadnih drevesih 🙂 ).

Tečajniki smo s strani inštruktorjev in ostalih članov Jamarskega kluba Novo mesto doživeli odlično podpro, tovarištvo in organiziranost, kar bi bilo dobrodošlo prenesti tudi v katero drugo sfero družabnega in družbenega življenja.

Fotografije: Borivoj, Maxinne, Marko, Miha, Damijan, Klemen, Sašo, Bernardka

Ajdi stojijo na vodi, predstavitev jamarskih raziskav

V petek, 18. novembra 2022 zvečer, sta predstavnika Jamarskega kluba Novo mesto v prostorih Zavoda Svibna predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in pod njo, ki so jih člani njihovega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik JK Novo mesto, Zdravko Bučar in na kratko prestavil tudi delo njihovega kluba, v nadaljevanju pa je v sliki, kartah in besedi jamarske raziskave predstavil član kluba, Borivoj Ladišić, ki se pri registriranju jam ponaša s svojevrstnim rekordom, saj je registriral že skorajda 1000 slovenskih jam. Izvedel je večino raziskovalnega dela v in pod Ajdovsko jamo, vključno z vpisom v kataster jam.  Najprej nas je popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki je bila vpisana v register jam l. 1936, takrat še z enim vhodom in v precej manjšem obsegu (ob tem je bilo izpostavljeno zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske vladavine, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na področju matičnega krasa močno oteženo in se je tako  selilo na ostala slovenska območja, tudi na območje osamelega krasa Krškega gričevja).

Zadnje jamarske raziskave 2021/2022 so potekale v dveh prostorih:

  • znotraj Ajdovske jame so bili nadalje raziskani kamini in podrobneje izmerjena velikost jame in je tako zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj   139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame – s 5  m na 17 m;
  • na osnovi preverjenega pripovedovanja domačinov pa se je jeseni 2021 raziskalo tudi vodni rov pod Ajdovsko jamo, ki je ob močnem deževju ali taljenju snega prihajal na plano kot močan bruhalnik; nekateri domačini so pripovedovali, da so hodili po rovu pod siceršnjim jamskim prostorom in prišli od manjšega jezera; vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah zasut z odvečnim jamskim materialom,  jeseni pa se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni  material ob strojni podpori material odstranilo in dejansko odprlo vhod v spodnji rov. Jamarji so v več obiskih izmerili več kot 60 m dolgi rov, ki se po začetnih metrih rova, obdanega z veliko količino ilovice nadaljuje v aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj je potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil tudi svoje lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal tudi ob bok praznovanja svoje 60-letnice delovanja.

Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj kot tudi zagotavljanja varnosti, posebej pa je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv pa je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanjem ne »pod«, ampak »za« njo…

Čeprav ne moremo trditi, da so naši starodavni predniki Ajdi, ki so zahajali v Ajdovsko jamo, stali na vodi (kot je bil naslov predavanja), pa so bili z vodo gotovo močno povezani…  Morda jim je bila (glede na številno najdeno prazgodovinsko lončenino) uporabna tudi glina iz začetnih metrov Bruhalnika, vsekakor pa jim je bila voda pomemben vir za preživetje in tudi močan duhovni simbol. O povezavi z vodo pa govori tudi stara pripoved do Ajdovski deklici, ki je živela v Ajdovski jami  in je v  levem vhodu odkrila ribnik, poln zlata in rib, v desnem pa je bil dolg hodnik in na koncu prepad, v katerega je deklica padla. Deklice niso nikoli več videli, zlato pa so pobrali iz jame…

Domačini  upamo, da bodo jamarji s svojimi raziskavami nadaljevali, če drugače ne, pa s pomočjo endoskopske tehnike, in se morda le odkrije svojevrsten »zaklad«…

Jamarske raziskave JK Novo mesto je sofinancirala tudi Mestna občina Krško.  

Fotografije: Mateja Kopina, Marko Majhen, Borivoj Ladišić, Angelca Pajk, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

O raziskavah Bruhalnika Podjama – prispevek JK Novo mesto, Andrej Hudoklin, 8.9.2021

O predstavitvi raziskav – prispevek JK Novo mesto, Borivoj Ladišić, 3.12.2022

  • Bruhalnik ob močnejših nalivih, 80.leta 20.stol.
  • Odkrivanje zasutega vhoda v bruhalnik
  • Skorajda že odprt vhod v bruhalnik
  • Jamarji, podporniki in nadzorniki ob ponovnem odkritju bruhalnika
  • Pogled proti izhodu iz bruhalnika
  • Vodni rov bruhalnika, poln ilovice
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • Jezerce
  • Pregled 2. kamina
  • Pregled 2. in 3. kamina
  • Pregled 4. kamina
  • V 4. kaminu
  • Pod “dimnikom”
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • V 5. kaminu
  • Iz 5. kamina
  • Zdravko Bučar
  • Borivoj Ladišić
  • Prvi načrt Ajdovske jame iz l. 1936
  • Načrt Bruhalnika Podjama
  • Bruhalnik Podjama in Ajdovska jama

Od Divjih bab do Krasa

Po nekajletnem premoru nam je 27. avgusta 2022 ponovno uspelo organizirati strokovno ekskurzijo. Tokrat smo spoznavali dobre prakse na temo upravljanja arheoloških najdišč in prezentacije vsebin tako s področja kulturne dediščine kot narave. Pot nas je ponovno nesla proti zahodu – najprej na Šebreljsko planoto, Arheološki park Divje babe, kjer je bil naš osrednji postanek. Tam smo uživali v naravi, razgledu, blagodejnih energijah, različnih zgodbah tega prostora, ob tem pa tudi spoznavali tegobe in dobre prakse upravljanja arheološko naravoslovnih parkov. Nadaljevali smo s kratkim postankom na Sveti gori, nato pa si v Štanjelu ogledali Muzej krasa in ostale zanimivosti, zaključili pa ob kulinaričnih dobrotah Domačije Furlan.

Foto: Julijana, Sašo, Katarina, Janko, Borivoj, Bernardka

Ajdi na prvem gostovanju – v muzeju

Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.

Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.

O dogodku tudi na FB strani PMB >>>

Dan Ajdovske jame in 30-letnica

Na sončno soboto, 18. junija 2022, nam je v popoldanskih in večernih urah v prijetni senci neposredno pred Ajdovsko jamo uspelo izpeljati Dan Ajdovske jame 2022, ki ga je skupno obiskalo okoli 200 obiskovalcev.

V prvem, bolj arheološko obarvanem, delu smo pripravili neke vrste »kamenodobni dan«,  povezan z bogatimi arheološkimi najdbami v jami, zlasti iz obdobja mlajše kamene dobe. Te opredeljujejo Ajdovsko jamo pri Nemški vasi kot najstarejšo nekropolo v Sloveniji in eno redkih jamskih grobnic iz  pradavnine tudi v srednjeevropskem prostoru.

Animatorji Zavoda Svibna smo v rekonstruiranih kamenodobnih oblačilih v sodelovanju z Zavodom Skupina STIK prikazali posamezne kamenodobne veščine, kot so prazgodovinski prižig ognja,  obdelava kamna, lončarstvo, taljenje rude, ribolov, lov, lokostrelstvo, predenje, šivanje in kulinarika (kot so kamenodobni kruhki in bobov namaz).

Otrokom je bila namenjena animacija »Lov na jamskega medveda«, ljubiteljem arheologije pa tudi predavanje arheologinje Milene Horvat, ki v jami vodila večletne arheološke raziskave in o njej pripravlja tudi monografijo.

Arheološko obarvani del je bil tudi del aktivnosti regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, ki ga vodi Zavod Svibna, sodelujejo pa še Mestna občina Krško, Posavski muzej Brežice, KŠTM Sevnica, KTRC Radeče in GPS d.o.o. – Hotel Ajdovec. Projekt je preko javnega poziva LAS Posavje sofinanciran iz EKSRP – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Z arheološkim delom dogodka smo se vključili tudi v letošnje Evropske dneve arheologije, ki so potekali med 17. in 19. junijem 2022.

Ob simbolnih zadnjih potegih meha preproste prazgodovinske peči za taljenje rude in vlivanju staljene kovine v glineni kalup (za sekirico) je sodelovala  tudi direktorica občinske uprave Mestne občine Krško, Melita Čopar, ki je nato pozdravila zbrane, obenem  pa predstavila aktivnosti občinske uprave v zvezi s tem pomembnim arheološkim najdiščem, ki ga je pred 30-imi leti takratna Skupščina Občine Krško razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik, kot enega prvih na svojem območju. Pohvalila je tudi prizadevanja Zavoda Svibna za promocijo in ohranjanje dediščine Ajdovske jame.

Prisotne je pozdravil tudi Damjan Pavlin, podpredsednik sveta KS Senuše, ki je dogodek uvrstila v okvir letošnjega krajevnega praznika.

30-letnica razglasitve  za kulturni spomenik na nek način nakazuje, kako velik pomen je pred tremi  in še več desetletji  dala tej lokaciji takratna lokalna skupnost, ki je tako k arheološkim raziskavam kot tudi urejanju dostopa pritegnila tudi takratna večja podjetja v občini.  Spomine na to je skupaj z arheologinjo Horvatovo obujal tudi Slavko Šribar, ki je takrat z vso zavzetostjo bdel nad lokacijo.

Praznični večer se je nadaljeval še z dvema koncertoma – odlične etno skupine, družinskega godčevskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice in domačega mladega Ansambla Občutek, ki se na narodno zabavni glasbeni sceni vse bolj uveljavlja.

Dogodek je sovpadal tudi z začetkom poletnega kresa, oz. poletnega sončevega obrata, ki je tudi eden od pomembnih »ajdovskih« praznikov. Najbolj vztrajni so ga obeležili ob manjšem ognju in s prepevanjem kresnih ljudskih pesmi.

Organizacija tega večplastnega dogodka je bila kar velik zalogaj in ne bi uspela brez podpore Mestne občine Krško, Krajevne skupnosti Senuše, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – območne izpostave Krško,  Prostovoljnega gasilskega društva Senuše, podjetij – donatorjev: DDC d.o.o. Ljubljana, Damjan Bogovič s.p., Termoelektrarna Brestanica d.o.o., Požun d.o.o., Nuklearna elektrarna d.o.o., Avtostoritve Javornik d.o.o., Foto Miloš  ter domačinov:, družine Frankovič, družine Žaren, družine Babič, družine Voglar, Edvarda Dolmovič, družine Javornik, družine Zorko in prostovoljcev – članov Zavoda Svibna: Jolande, Marjana, Janka, Nika, Katarine, Julijane, Slavke, Ančke, Saša, Marije, Andreje… Velika hvala vsem!

O dogodku – drugi viri:

Duška Kalin, 18.6.2022

Janja Gregorin, 18.6.2022

Posavski Obzornik, 19.6.2022

LAS Posavje, 20.6.2022

TV Vaš kanal – 30 let resnih raziskav Ajdovske jame

Ajdovsko jamo ponuditi turistom – Časopis Posavski Obzornik, 14.7.2022, stran 9

Fotografije: Bernardka, Katarina, Mitja, Žiga in Foto Miloš

Bili smo na občinskem in krajevnem prazniku

V mesecu juniju praznujeta Mestna občina Krško in Krajevna skupnost Senuše. S slednjo smo skupaj nastopili na stojnici v osrednjega občinskega praznovanja, 7.6.2022. Predstavili smo se z delom “ajdovske” animacije, ki nastaja v okviru projekta “Ajdovske zgodbe iz Posavja“. Krajevni skupnosti Senuše smo pri tem hvaležni za veliko podpro in posebej še za izkazano zahvalo – priznanje, ki ga je našemu zavodu podelila na prireditvi ob krajevnem prazniku. Več utrinkov s krajevnega praznika pa ne tej povezavi >>>

Ajdi in megaliti

Ajdi naj bi bili z megaliti (velikimi kamnitimi strukturami) močno povezani – po enih virih naj bi bili njihovi graditelji, po drugih pa megaliti predstavljajo zaklete, okamenele velikane – Ajde. Nekaj tovrstnih megalitov smo v Posavju našli, ker pa nas zanima tudi, kako je drugod, smo se v okviru študijskega krožka projekta Ajdi! v nedeljo, 8. maja 2022, odpravili na Kozjansko – na obisk megalitov Žusma. Tam nas je prijazno sprejela domačinka Andreja Križan Lipnik, avtorica knjige Nove zgodbe Žusma, in nas po gozdnem in deloma travnatem pobočju Žusma popeljala med megaliti in z nami delila številne zanimive zgodbe. Polni sveže energije smo zaključili pri Stolpu ljubezni – z obilno malico in čudovitim razgledom.