O skrivnostih podzemlja Krškega hribovja

V petek, 22. novembra 2024, zvečer, so na sedežu Zavoda Svibna svoje raziskovalno delo v l. 2024 na območju Krškega hribovja, predstavili člani Jamarskega kluba Novo mesto.

Uvodoma je predsednik kluba, Zdravko Bučar, predstavil delovanje kluba, ki je med aktivnejšimi v Sloveniji in se ponaša tudi z odkritji najglobljih jam na slovenskem območju. Posebej je izpostavil delo na območju občine Krško, ki je zadnja leta osredotočeno na Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Krško hribovje.

Marko Pršina je predstavil raziskovanje levega rova nad osrednjo dvorano Ajdovske jame, pri čemer so se zaradi ozkega prostora poslužili različnih tehnik, na koncu z videokamero na podaljšanem drogu. Vse skupaj pa je ustavila ožina “frdamanega okna”. Rov se sicer nadaljuje, a glede na zračne tokove ne obeta večjih prostorov. Več o raziskavah kamina v Ajdovski jami na povezavi >>> Si pa nadejamo nadaljnjih raziskav Ajdovske jame še iz kakšne druge smeri.

Na koncu pa je Borivoj Ladišić (ki je slovenskem prostoru poznan tudi kot jamar z največ registriranimi jami, več kot 1000) predstavil najbolj obsežno delo, ki ga je Jamarski klub Novo mesto v l. 2024 izvedel na območju Mestne občine Krško – raziskavo kraških brezen in vrtač na Krškem hribovju.

Kar je odkril, med drugim tudi 2 povsem novi brezni, je ne zgolj zanimivo (nekaj brezen je slikovito zasiganih), ampak predvsem šokantno. Od skupno 16 raziskanih jam oz. brezen na območju Krškega hribovja, ki pripada Mestni občini Krško, jih je kar 10 onesnaženih (62%). Na tem območju je pregledal tudi 65 od skupno 75 “lidark” (evidentiranih, udorov terena oz. točk, ki odstopajo od reliefa). Evidentiral je 21 onesnaženih udorov, kar predstavlja 32 % pregledanih.  Njegovi podatki in fotografije tako kažejo povsem drugačno stanje, kot smo si ga predstavljali. Pri tem pa ne gre zgolj za stara odlagališča.

V razpravi se je izpostavilo odgovornost za takšno stanje, ki pa na koncu privede do lastnika parcele, ta pa dostikrat za divje odlagališče smeti niti ne ve, ali pa celo vztrajno čisti za vedno novimi odlagalci smeti in počasi obupa.

Gotovo je, da bo potrebo najbolj kritične lokacije očistiti (gre za občutljiv kraški teren), vsi skupaj pa bomo morali še močno ozavestiti, da z odlaganjem različnih odpadkov, dostikrat zelo nevarnih, ogrožamo lastno vodo in prst, da te nevarne snovi na koncu posredno ali neposredno užijemo in na koncu ogrožamo svoje lastno zdravje in zdravje najbližjih.

Raziskovalno delo na območju krške občine je v l. 2024 Jamarskemu Klubu Novo mesto sofinancirala Mestna občina Krško v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov s področja tehnične kulture.

Fotografije: B. Zorko, M. Pršina, B. Ladišić

.

Vzdrževanje infrastrukture Parka Ajdovska jama

V letu 2024 nam je skladno s strokovnimi smernicami Zavoda za varstvo narave OE Novo mesto zaupano vzdrževanje infrastrukture Parka Ajdovska jama. Večinoma aktivnosti izvajamo člani Zavoda Svibna posamič, ob začetku nove odpiralne sezone Ajdovske jame pa se nas je v nedeljo, 20. oktobra 2024, zbralo kar 13 članov, saj je bilo ob ureditvi okolice jame potrebno očistiti tudi infrastrukturo v jami.

Na ajdovskem terenu izven posavskih meja

Skupina navdušencev nad  t.i. »ajdovskimi« lokacijami, ki je nastala v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, se je v nedeljo 17. marca 2024 odpravila raziskovat sledi ajdov izven posavskih meja – tokrat v okolico Klevevža v občini Šmarješke Toplice.

Vodil nas je član Borivoj Ladišić, ki je sicer aktivni jamar Jamarskega kluba Novo mesto, obenem pa tudi skrbnik katastra jam pri Jamarski zvezi Slovenije. Ogledali smo si ruševine gradu Klevevž, najpogumnejši še Zgornjo Klevevško jamo (tudi Ajdovsko jamo – najdbe iz bakrene dobe), pri kateri raziskani dolžini, cca 200 m,  je prav Borivoj veliko prispeval, se mimo grajskega mlina sprehodili do Klevevške toplice in nato še ob soteski Radulje še do ene t.i. Ajdovske jame na Griču pri Klevevžu, ki pa je bila tako poimenovana in registrirana po pomoti, ne da bi prej preverili pripovedi in spomine starejših domačinov. Dejansko je Ajdovska jama v tem okolju ravno že omenjena Zgornja Klevevška jama.

Vhoda v Spodnjo Klevevško jamo in Malo Klevevško jamo pa smo si ogledali je preko struge dokaj  živahne Radulje.

Naše prijetno popoldne v okrilju naravnih vrednot in kulturne dediščine smo ob postanku v geološkem središču občine Škocjan sklenili na domu našega tokratnega vodiča Borivoja in proslavili njegovo 1000. odkrito/registrirano jamo, kar je poseben in  težko dosegljiv rekord.

Fotografije: Katarina Kortnik, Bernardka Zorko

Borivojev prispevek >>>

Ajdovska jama po 20ih letih

27. septembra 2023 mineva 20 let, kar se je Ajdovsko jamo pri Nemški vasi predalo v turistične namene.

Takrat je bilo to arheološko najdišče eno od občinskih razvojnih prioritet.

Občina Krško je že leta prej zagotavljala sredstva za arheološke raziskave, vzpostavila pot do jame in kasneje parcele tudi odkupila. Investicijo je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, veliko je sodeloval tudi Restavratorski center ZVKDS, podprla so tudi večja lokalna podjetja, društva in posamezniki.

V okviru takratnih dnevov evropske kulturne dediščine in na svetovni dan turizma je bila Ajdovska jama z uvodnim predavanjem arheologinje Milene Horvat, koncertom Ljobe Jenče in kresom pred Ajdovsko jamo (ki ga je skupaj z županom Francem Bogovičem prižgala arheologinja Paola Korošec) slovesno predana za turistični obisk.

Dogodek je pritegnil veliko obiskovalcev – tako domačinov in širše lokalne javnosti kot tudi predstavnikov lokalne skupnosti in države.

Po svojem znanju in zmožnostih smo se v priprave in izvedbo dogodka, pri katerem je sodelovala tudi občna izpostava JSKD iz Krškega, vključili tudi prebivalci iz neposredne okolice jame. Tako velik obisk je bil tudi logistični izziv, ki so ga takrat iz Senuš reševali gasilci, ki so v svojih vozilih obiskovalce prevažali do in s kraja dogodka.

Nekako je bilo čutiti, da celoten kraj, celotna občina diha za ta dogodek, za to lokacijo.

Takrat smo  bili smo polni idej in optimizma glede razvoja kulturnega turizma, veseli in ponosni, da bodo tudi naši odročni kraji postali pomembni na turističnem zemljevidu in zemljevidu pomembnejše kulturne dediščine srednjeevropskega prostora.

V tem zanosu pa s(m)o bili premalo pozorni na prihajajočo naravovarstveno zakonodajo, ki je sicer lokacijo uvrstila še na zemljevid državno in evropsko pomembnih naravnih vrednot, a pri tem močno posegla v režim obiska,  dokončno  vzpostavitev infrastrukture  za obiskovalce in izbiro upravljavca, do česar ni prišlo v vseh teh 20ih letih.

Tako se zdi, da se v tem času pri Ajdovski jami ni veliko spremenilo. odprta vprašanja ostajajo odprta. Se je pa spremenil svet. V ospredje prihajajo druge prioritete, druge vrednote, druge potrebe…

Fotografije: Arhiv Bernardke Zorko, prispevek iz časopisa Posavski Obzornik

Na učnem obisku pri koliščarjih

V petek, 14. julija 2023 popoldan, je animatorska “ajdovska” skupina v okviru utrjevanja in nadgrajevanja svojega znanja obiskala Hišo Morostig in rekonstruirano koliščarsko vas na Ljubljanskem barju. V Hiši Morostig je postavljena interaktivna razstava o življenju koliščarjev, ki so Barje naseljevali že v mlajši kameni dobi ter bakreni in bronasti dobi, predstavljena pa je tudi biotska raznovrstnost barjanske pokrajine. Nato pa smo se sprehodili po Tematski poti Morostig, ki se vije po Ljubljanskem barju in sklene pri kolišču. Obisk kolišča je bil voden in tako smo izvedeli še marsikatero podrobnost iz življenju koliščarjev, pa tudi o “življenju” parka, ki ga je s pomočjo EU, državnih in lastnih sredstev konec l. 2022 vzpostavila Občina Ig v okviru projekta Na kolih. S parkom trenutno upravlja občina sama, ob določitvi upravljavca pa je izziv tudi zagotovitev dovolj kakovostnih vodnikov po kolišču.

Ob ogledu rekonstruiranega kolišča in replik predmetov, ki so jih uporabljali v vsakodnevnem življenju, smo dobili precej idej tudi za nadgradnjo interpretacije življenja v mlajši kameni dobi ob Ajdovski jami.

Fotografije: Katarina K., Sašo O., Bernardka Z.

Obnavljamo biotsko raznovrstnost

Iz zavedanja, da smo med seboj neskončno prepleteni, da smo vsi del dinamične Celote, po svojih zmožnostih in znanju prispevajmo k ohranitvi pestrosti Življenja, kar bo konec koncev največ koristi prineslo ravno človeški populaciji – ne samo zaradi občudovanja barv, vzorcev, vonjav, zvokov in s tem za ustvarjalni navdih in duhovno zavetje, tudi ne samo zaradi neverjetnih prilagoditev vrst, ki so v navdih tudi tehnološkim inovacijam… Od pestrosti rastlinskih in živalskih vrst je preprosto odvisno naše zdravje, naše fizično preživetje, pa naj si gre za pridelavo kakovostne hrane ali ugodne razmere za bivanje.

Če s tem zavedanjem gojimo odnos do vsega živega, pravzaprav še največ storimo zase… Četudi je morda za to potrebno malo več fizičnega dela, kot se dogaja na malih kmetijah…

Čeprav se vse bolj priznava, da je biološka raznovrstnost globalna dobrina izjemne vrednosti za prihodnje generacije, pa se število vrst zaradi nekaterih človeških dejavnosti znatno manjša. Mednarodni dan biološke raznovrstnosti, ki se se vsako leto obeležuje 22. maja, tako poudarja pomen izobraževanja in osveščanja javnosti o tej problematiki. Več >>>

Člani Zavoda Svibna na jamarskem tečaju

V mesecu marcu in aprilu 2023 smo se trije člani Zavoda Svibna udeležili  jamarskega tečaja – za jamarje pripravnike, ki ga sicer vsako leto organizira Jamarski klub Novo mesto. Odlični in izkušeni inštruktorji so nas v 40 urah seznanili s področji varstva jam in načeli jamam prijaznega obiskovanja in raziskovanja, nastankom jamo, topografijo, jamsko favno, dokumentiranjem jam, vozli v jamarstvu, prvo pomočjo v jamarstvu, jamarsko opremo…. Predvsem pa so nam omogočili varno preskušanje jamske vrvne tehnike in ostalih veščin v jamah: Jazbina, Malisnica, Stropnica, Čaganka, Kaščica in Vodoravna jama pod Židovcem.

Obisk tega čudovitega manj dostopnega sveta pa je dal še tudi pomembne izkušnje pri premagovanju in soočanju z lastnimi strahovi.

Pridobljena znanja in veščine tako ne bodo uporabne le pri raziskovanju krasa, temveč tudi v marsikateri bolj vsakodnevni situaciji (med drugim tudi obiranjem sadja na visokodebelnih sadnih drevesih 🙂 ).

Tečajniki smo s strani inštruktorjev in ostalih članov Jamarskega kluba Novo mesto doživeli odlično podpro, tovarištvo in organiziranost, kar bi bilo dobrodošlo prenesti tudi v katero drugo sfero družabnega in družbenega življenja.

Fotografije: Borivoj, Maxinne, Marko, Miha, Damijan, Klemen, Sašo, Bernardka

Ajdi stojijo na vodi, predstavitev jamarskih raziskav

V petek, 18. novembra 2022 zvečer, sta predstavnika Jamarskega kluba Novo mesto v prostorih Zavoda Svibna predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in pod njo, ki so jih člani njihovega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik JK Novo mesto, Zdravko Bučar in na kratko prestavil tudi delo njihovega kluba, v nadaljevanju pa je v sliki, kartah in besedi jamarske raziskave predstavil član kluba, Borivoj Ladišić, ki se pri registriranju jam ponaša s svojevrstnim rekordom, saj je registriral že skorajda 1000 slovenskih jam. Izvedel je večino raziskovalnega dela v in pod Ajdovsko jamo, vključno z vpisom v kataster jam.  Najprej nas je popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki je bila vpisana v register jam l. 1936, takrat še z enim vhodom in v precej manjšem obsegu (ob tem je bilo izpostavljeno zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske vladavine, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na področju matičnega krasa močno oteženo in se je tako  selilo na ostala slovenska območja, tudi na območje osamelega krasa Krškega gričevja).

Zadnje jamarske raziskave 2021/2022 so potekale v dveh prostorih:

  • znotraj Ajdovske jame so bili nadalje raziskani kamini in podrobneje izmerjena velikost jame in je tako zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj   139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame – s 5  m na 17 m;
  • na osnovi preverjenega pripovedovanja domačinov pa se je jeseni 2021 raziskalo tudi vodni rov pod Ajdovsko jamo, ki je ob močnem deževju ali taljenju snega prihajal na plano kot močan bruhalnik; nekateri domačini so pripovedovali, da so hodili po rovu pod siceršnjim jamskim prostorom in prišli od manjšega jezera; vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah zasut z odvečnim jamskim materialom,  jeseni pa se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni  material ob strojni podpori material odstranilo in dejansko odprlo vhod v spodnji rov. Jamarji so v več obiskih izmerili več kot 60 m dolgi rov, ki se po začetnih metrih rova, obdanega z veliko količino ilovice nadaljuje v aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj je potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil tudi svoje lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal tudi ob bok praznovanja svoje 60-letnice delovanja.

Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj kot tudi zagotavljanja varnosti, posebej pa je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv pa je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanjem ne »pod«, ampak »za« njo…

Čeprav ne moremo trditi, da so naši starodavni predniki Ajdi, ki so zahajali v Ajdovsko jamo, stali na vodi (kot je bil naslov predavanja), pa so bili z vodo gotovo močno povezani…  Morda jim je bila (glede na številno najdeno prazgodovinsko lončenino) uporabna tudi glina iz začetnih metrov Bruhalnika, vsekakor pa jim je bila voda pomemben vir za preživetje in tudi močan duhovni simbol. O povezavi z vodo pa govori tudi stara pripoved do Ajdovski deklici, ki je živela v Ajdovski jami  in je v  levem vhodu odkrila ribnik, poln zlata in rib, v desnem pa je bil dolg hodnik in na koncu prepad, v katerega je deklica padla. Deklice niso nikoli več videli, zlato pa so pobrali iz jame…

Domačini  upamo, da bodo jamarji s svojimi raziskavami nadaljevali, če drugače ne, pa s pomočjo endoskopske tehnike, in se morda le odkrije svojevrsten »zaklad«…

Jamarske raziskave JK Novo mesto je sofinancirala tudi Mestna občina Krško.  

Fotografije: Mateja Kopina, Marko Majhen, Borivoj Ladišić, Angelca Pajk, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

O raziskavah Bruhalnika Podjama – prispevek JK Novo mesto, Andrej Hudoklin, 8.9.2021

O predstavitvi raziskav – prispevek JK Novo mesto, Borivoj Ladišić, 3.12.2022

  • Bruhalnik ob močnejših nalivih, 80.leta 20.stol.
  • Odkrivanje zasutega vhoda v bruhalnik
  • Skorajda že odprt vhod v bruhalnik
  • Jamarji, podporniki in nadzorniki ob ponovnem odkritju bruhalnika
  • Pogled proti izhodu iz bruhalnika
  • Vodni rov bruhalnika, poln ilovice
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • Jezerce
  • Pregled 2. kamina
  • Pregled 2. in 3. kamina
  • Pregled 4. kamina
  • V 4. kaminu
  • Pod “dimnikom”
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • V 5. kaminu
  • Iz 5. kamina
  • Zdravko Bučar
  • Borivoj Ladišić
  • Prvi načrt Ajdovske jame iz l. 1936
  • Načrt Bruhalnika Podjama
  • Bruhalnik Podjama in Ajdovska jama

Od Divjih bab do Krasa

Po nekajletnem premoru nam je 27. avgusta 2022 ponovno uspelo organizirati strokovno ekskurzijo. Tokrat smo spoznavali dobre prakse na temo upravljanja arheoloških najdišč in prezentacije vsebin tako s področja kulturne dediščine kot narave. Pot nas je ponovno nesla proti zahodu – najprej na Šebreljsko planoto, Arheološki park Divje babe, kjer je bil naš osrednji postanek. Tam smo uživali v naravi, razgledu, blagodejnih energijah, različnih zgodbah tega prostora, ob tem pa tudi spoznavali tegobe in dobre prakse upravljanja arheološko naravoslovnih parkov. Nadaljevali smo s kratkim postankom na Sveti gori, nato pa si v Štanjelu ogledali Muzej krasa in ostale zanimivosti, zaključili pa ob kulinaričnih dobrotah Domačije Furlan.

Foto: Julijana, Sašo, Katarina, Janko, Borivoj, Bernardka

Ajdi na prvem gostovanju – v muzeju

Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.

Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.

O dogodku tudi na FB strani PMB >>>