Ajdi stojijo na vodi, predstavitev jamarskih raziskav

V petek, 18. novembra 2022 zvečer, sta predstavnika Jamarskega kluba Novo mesto v prostorih Zavoda Svibna predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in pod njo, ki so jih člani njihovega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik JK Novo mesto, Zdravko Bučar in na kratko prestavil tudi delo njihovega kluba, v nadaljevanju pa je v sliki, kartah in besedi jamarske raziskave predstavil član kluba, Borivoj Ladišić, ki se pri registriranju jam ponaša s svojevrstnim rekordom, saj je registriral že skorajda 1000 slovenskih jam. Izvedel je večino raziskovalnega dela v in pod Ajdovsko jamo, vključno z vpisom v kataster jam.  Najprej nas je popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki je bila vpisana v register jam l. 1936, takrat še z enim vhodom in v precej manjšem obsegu (ob tem je bilo izpostavljeno zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske vladavine, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na področju matičnega krasa močno oteženo in se je tako  selilo na ostala slovenska območja, tudi na območje osamelega krasa Krškega gričevja).

Zadnje jamarske raziskave 2021/2022 so potekale v dveh prostorih:

  • znotraj Ajdovske jame so bili nadalje raziskani kamini in podrobneje izmerjena velikost jame in je tako zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj   139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame – s 5  m na 17 m;
  • na osnovi preverjenega pripovedovanja domačinov pa se je jeseni 2021 raziskalo tudi vodni rov pod Ajdovsko jamo, ki je ob močnem deževju ali taljenju snega prihajal na plano kot močan bruhalnik; nekateri domačini so pripovedovali, da so hodili po rovu pod siceršnjim jamskim prostorom in prišli od manjšega jezera; vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah zasut z odvečnim jamskim materialom,  jeseni pa se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni  material ob strojni podpori material odstranilo in dejansko odprlo vhod v spodnji rov. Jamarji so v več obiskih izmerili več kot 60 m dolgi rov, ki se po začetnih metrih rova, obdanega z veliko količino ilovice nadaljuje v aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj je potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil tudi svoje lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal tudi ob bok praznovanja svoje 60-letnice delovanja.

Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj kot tudi zagotavljanja varnosti, posebej pa je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv pa je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanjem ne »pod«, ampak »za« njo…

Čeprav ne moremo trditi, da so naši starodavni predniki Ajdi, ki so zahajali v Ajdovsko jamo, stali na vodi (kot je bil naslov predavanja), pa so bili z vodo gotovo močno povezani…  Morda jim je bila (glede na številno najdeno prazgodovinsko lončenino) uporabna tudi glina iz začetnih metrov Bruhalnika, vsekakor pa jim je bila voda pomemben vir za preživetje in tudi močan duhovni simbol. O povezavi z vodo pa govori tudi stara pripoved do Ajdovski deklici, ki je živela v Ajdovski jami  in je v  levem vhodu odkrila ribnik, poln zlata in rib, v desnem pa je bil dolg hodnik in na koncu prepad, v katerega je deklica padla. Deklice niso nikoli več videli, zlato pa so pobrali iz jame…

Domačini  upamo, da bodo jamarji s svojimi raziskavami nadaljevali, če drugače ne, pa s pomočjo endoskopske tehnike, in se morda le odkrije svojevrsten »zaklad«…

Jamarske raziskave JK Novo mesto je sofinancirala tudi Mestna občina Krško.  

Fotografije: Mateja Kopina, Marko Majhen, Borivoj Ladišić, Angelca Pajk, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

O raziskavah Bruhalnika Podjama – prispevek JK Novo mesto, Andrej Hudoklin, 8.9.2021

O predstavitvi raziskav – prispevek JK Novo mesto, Borivoj Ladišić, 3.12.2022

  • Bruhalnik ob močnejših nalivih, 80.leta 20.stol.
  • Odkrivanje zasutega vhoda v bruhalnik
  • Skorajda že odprt vhod v bruhalnik
  • Jamarji, podporniki in nadzorniki ob ponovnem odkritju bruhalnika
  • Pogled proti izhodu iz bruhalnika
  • Vodni rov bruhalnika, poln ilovice
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • V bruhalniku
  • Jezerce
  • Pregled 2. kamina
  • Pregled 2. in 3. kamina
  • Pregled 4. kamina
  • V 4. kaminu
  • Pod “dimnikom”
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • Pregled 5. kamina
  • V 5. kaminu
  • Iz 5. kamina
  • Zdravko Bučar
  • Borivoj Ladišić
  • Prvi načrt Ajdovske jame iz l. 1936
  • Načrt Bruhalnika Podjama
  • Bruhalnik Podjama in Ajdovska jama

Od Divjih bab do Krasa

Po nekajletnem premoru nam je 27. avgusta 2022 ponovno uspelo organizirati strokovno ekskurzijo. Tokrat smo spoznavali dobre prakse na temo upravljanja arheoloških najdišč in prezentacije vsebin tako s področja kulturne dediščine kot narave. Pot nas je ponovno nesla proti zahodu – najprej na Šebreljsko planoto, Arheološki park Divje babe, kjer je bil naš osrednji postanek. Tam smo uživali v naravi, razgledu, blagodejnih energijah, različnih zgodbah tega prostora, ob tem pa tudi spoznavali tegobe in dobre prakse upravljanja arheološko naravoslovnih parkov. Nadaljevali smo s kratkim postankom na Sveti gori, nato pa si v Štanjelu ogledali Muzej krasa in ostale zanimivosti, zaključili pa ob kulinaričnih dobrotah Domačije Furlan.

Foto: Julijana, Sašo, Katarina, Janko, Borivoj, Bernardka

Ajdi na prvem gostovanju – v muzeju

Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.

Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.

O dogodku tudi na FB strani PMB >>>

Dan Ajdovske jame in 30-letnica

Na sončno soboto, 18. junija 2022, nam je v popoldanskih in večernih urah v prijetni senci neposredno pred Ajdovsko jamo uspelo izpeljati Dan Ajdovske jame 2022, ki ga je skupno obiskalo okoli 200 obiskovalcev.

V prvem, bolj arheološko obarvanem, delu smo pripravili neke vrste »kamenodobni dan«,  povezan z bogatimi arheološkimi najdbami v jami, zlasti iz obdobja mlajše kamene dobe. Te opredeljujejo Ajdovsko jamo pri Nemški vasi kot najstarejšo nekropolo v Sloveniji in eno redkih jamskih grobnic iz  pradavnine tudi v srednjeevropskem prostoru.

Animatorji Zavoda Svibna smo v rekonstruiranih kamenodobnih oblačilih v sodelovanju z Zavodom Skupina STIK prikazali posamezne kamenodobne veščine, kot so prazgodovinski prižig ognja,  obdelava kamna, lončarstvo, taljenje rude, ribolov, lov, lokostrelstvo, predenje, šivanje in kulinarika (kot so kamenodobni kruhki in bobov namaz).

Otrokom je bila namenjena animacija »Lov na jamskega medveda«, ljubiteljem arheologije pa tudi predavanje arheologinje Milene Horvat, ki v jami vodila večletne arheološke raziskave in o njej pripravlja tudi monografijo.

Arheološko obarvani del je bil tudi del aktivnosti regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, ki ga vodi Zavod Svibna, sodelujejo pa še Mestna občina Krško, Posavski muzej Brežice, KŠTM Sevnica, KTRC Radeče in GPS d.o.o. – Hotel Ajdovec. Projekt je preko javnega poziva LAS Posavje sofinanciran iz EKSRP – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Z arheološkim delom dogodka smo se vključili tudi v letošnje Evropske dneve arheologije, ki so potekali med 17. in 19. junijem 2022.

Ob simbolnih zadnjih potegih meha preproste prazgodovinske peči za taljenje rude in vlivanju staljene kovine v glineni kalup (za sekirico) je sodelovala  tudi direktorica občinske uprave Mestne občine Krško, Melita Čopar, ki je nato pozdravila zbrane, obenem  pa predstavila aktivnosti občinske uprave v zvezi s tem pomembnim arheološkim najdiščem, ki ga je pred 30-imi leti takratna Skupščina Občine Krško razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik, kot enega prvih na svojem območju. Pohvalila je tudi prizadevanja Zavoda Svibna za promocijo in ohranjanje dediščine Ajdovske jame.

Prisotne je pozdravil tudi Damjan Pavlin, podpredsednik sveta KS Senuše, ki je dogodek uvrstila v okvir letošnjega krajevnega praznika.

30-letnica razglasitve  za kulturni spomenik na nek način nakazuje, kako velik pomen je pred tremi  in še več desetletji  dala tej lokaciji takratna lokalna skupnost, ki je tako k arheološkim raziskavam kot tudi urejanju dostopa pritegnila tudi takratna večja podjetja v občini.  Spomine na to je skupaj z arheologinjo Horvatovo obujal tudi Slavko Šribar, ki je takrat z vso zavzetostjo bdel nad lokacijo.

Praznični večer se je nadaljeval še z dvema koncertoma – odlične etno skupine, družinskega godčevskega tria Volk Folk iz Ilirske Bistrice in domačega mladega Ansambla Občutek, ki se na narodno zabavni glasbeni sceni vse bolj uveljavlja.

Dogodek je sovpadal tudi z začetkom poletnega kresa, oz. poletnega sončevega obrata, ki je tudi eden od pomembnih »ajdovskih« praznikov. Najbolj vztrajni so ga obeležili ob manjšem ognju in s prepevanjem kresnih ljudskih pesmi.

Organizacija tega večplastnega dogodka je bila kar velik zalogaj in ne bi uspela brez podpore Mestne občine Krško, Krajevne skupnosti Senuše, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – območne izpostave Krško,  Prostovoljnega gasilskega društva Senuše, podjetij – donatorjev: DDC d.o.o. Ljubljana, Damjan Bogovič s.p., Termoelektrarna Brestanica d.o.o., Požun d.o.o., Nuklearna elektrarna d.o.o., Avtostoritve Javornik d.o.o., Foto Miloš  ter domačinov:, družine Frankovič, družine Žaren, družine Babič, družine Voglar, Edvarda Dolmovič, družine Javornik, družine Zorko in prostovoljcev – članov Zavoda Svibna: Jolande, Marjana, Janka, Nika, Katarine, Julijane, Slavke, Ančke, Saša, Marije, Andreje… Velika hvala vsem!

O dogodku – drugi viri:

Duška Kalin, 18.6.2022

Janja Gregorin, 18.6.2022

Posavski Obzornik, 19.6.2022

LAS Posavje, 20.6.2022

Ajdovsko jamo ponuditi turistom – Časopis Posavski Obzornik, 14.7.2022, stran 9

Fotografije: Bernardka, Katarina, Mitja, Žiga in Foto Miloš

Bili smo na občinskem in krajevnem prazniku

V mesecu juniju praznujeta Mestna občina Krško in Krajevna skupnost Senuše. S slednjo smo skupaj nastopili na stojnici v osrednjega občinskega praznovanja, 7.6.2022. Predstavili smo se z delom “ajdovske” animacije, ki nastaja v okviru projekta “Ajdovske zgodbe iz Posavja“. Krajevni skupnosti Senuše smo pri tem hvaležni za veliko podpro in posebej še za izkazano zahvalo – priznanje, ki ga je našemu zavodu podelila na prireditvi ob krajevnem prazniku. Več utrinkov s krajevnega praznika pa ne tej povezavi >>>

Ajdi in megaliti

Ajdi naj bi bili z megaliti (velikimi kamnitimi strukturami) močno povezani – po enih virih naj bi bili njihovi graditelji, po drugih pa megaliti predstavljajo zaklete, okamenele velikane – Ajde. Nekaj tovrstnih megalitov smo v Posavju našli, ker pa nas zanima tudi, kako je drugod, smo se v okviru študijskega krožka projekta Ajdi! v nedeljo, 8. maja 2022, odpravili na Kozjansko – na obisk megalitov Žusma. Tam nas je prijazno sprejela domačinka Andreja Križan Lipnik, avtorica knjige Nove zgodbe Žusma, in nas po gozdnem in deloma travnatem pobočju Žusma popeljala med megaliti in z nami delila številne zanimive zgodbe. Polni sveže energije smo zaključili pri Stolpu ljubezni – z obilno malico in čudovitim razgledom.

Netopirji se vračajo z manjšo zamudo

V Zavodu Svibna v sodelovanju z ZRSVN, O Novo mesto izvajamo monitoring netopirjev v Ajdovski jami skozi vse leto. Če je bilo skozi hladni del leta v jami opaziti le nekaj premikov malih podkovnjakov in še kakšnega velika podkovnjaka, je v topli dobi leta v jami kar velika gneča. Večinoma gre za kolonijo južnih podkovnjakov, ki prihajajo v jamo, ko se otopli, praviloma že prve dni aprila… Letos (in podobno tudi lani) zaradi hladnih zunanjih temperatur prihajajo z zamudo. Prva večja skupina (in še niso vsi) je prišla prve dni maja letos.

S toplejšimi dnevi se bo tudi centralna dvorana v jami segrela in tako se bodo ustvarili ugodni klimatski pogoji za kotenje netopirskih mladičev.

Zadnja leta je v jami poleg najštevilčnejših južnih podkovnjakov opaziti tudi dolgokrile in vejicate netopirje.

Vlagajmo v naš planet

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…

Nastaja kratek film o Ajdovski jami

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja nastaja še kratek igrano dokumentarni film o Ajdovski jami pri Nemški, ob tem pa še virtualni sprehod po lokaciji, ki bo omogočil spoznavanje zanimivosti Ajdovske jame in njene okolice tudi na daljavo, predvsem pa – ker doživetja v živo ne more nič nadomestiti – vabil k obisku. Film in snemanje je v okviru projekta naročila Mestna občina Krško, prostovoljci Zavoda Svibna pa sodelujemo pri zasnovi scenarija, povezovanju s strokovnjaki, raziskovalci z različnih strokovnih področij (arheologije, narave, geomantije), zagotavljamo rekvizite in sodelujemo kot statisti, igralci pri igranih vložkih…

V torek, 12. aprila 2022, smo ob strokovni podpori upokojene arheologinje Milene Hrovat, ki o Ajdovski jami pripravlja monografijo, in arheologinje Posavskega muzeja Brežice, Jane Puhar, posneli prizor vnovičnega pokopa v Ajdovski jami (iz obdobja mlajše kamene dobe in bakrene dobe – t.j. 4400 pr. n.št. – do 3300 pr.n.št.). Poleg replik smo posneli tudi originalne najdbe iz jame iz navedenega obdobja, ki sta jih zagotovili obe arheologinji in tudi postavili prikaz odkritega groba. Milena Horvat, ki je v okviru Inštituta za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani vodila večletna arheološka izkopavanja v Ajdovski jami, pa je za film dala še kratko izjavo.

Nadaljevanje sledi…

Fotografije: Jana Puhar, Bernardka Zorko

Kulinarično raziskovanje ajdovskih časov

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo 6.4.2022 spoznavali življenje Ajdov, naših pradavnih prednikov, tudi skozi kulinariko. Partner projekta, Gostinsko podjetje Sevnica d.o.o – Hotel Ajdovec, je v sodelovanju s Polono Janežič, arheologinjo in organizatorko poslovanja v gostinstvu, organiziral delavnico priprave t.i. »ajdovskih jedi«. Ta je bila namenjena gostincem in ostalim, ki jim je priprava prazgodovinskih jedi posloven ali ljubiteljski izziv. Pripravljene jedi so bile ob zaključku delavnice predstavljene tudi zainteresiranim obiskovalcem, ki so bili nad pestrostjo jedi in okusi navdušeni.

V Hotelu Ajdovec so v l. 2021 z Janežičevo že razvili jedilnike za 4 »ajdovska« obdobja oz. 4 »ajdovske« lokacije, vključene v projekt: Ajdovsko jamo pri Nemški vasi (oz. mlajšo kameno dobo), bronasto dobo, povezano z Ajdovsko jamo v Silovcu pri Sromljah (oz. bakreno dobo), Ajdovim grobom na Magolniku (oz. starejšo železno dobo) in Ajdovskim gradcem nad Vranjem pri Sevnici (oz. pozno antiko). Do zaključka projekta bodo ajdovske jedi vključili v svojo redno ponudbo in bodo tudi del integralnega turističnega produkta, ki se prav tako razvija v okviru projekta.

Večji del raziskovanja je opravila Janežičeva, sodelovala pa je tudi Jana Puhar iz  Posavskega muzeja Brežice, za obdobje mlajše kamene dobe oz. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi pa tudi arheologinja Milena Horvat. Bogate najdbe s te lokacije dajejo odličen vpogled  v prehrano in življenje mlajše kamene dobe – ko se z nomadstva že preusmerili na kmetijstvo… Tako že vemo, da so takrat že jedli pšenico, ječmen, bob, grah, meso  domačih in divjih živali, mlečne izdelke, med… Še vedno pa so marsikaj tudi nabrali v naravi…

Pri interpretaciji prehranjevalnih navad pa se je za vsa obdobja vključilo tudi izsledke raziskav s sorodnih arheoloških najdišč iz okolice.

O recepturah sicer lahko le sklepamo (te so na voljo od antike naprej), zato so te, ki so bile na voljo udeleženkam delavnice,  tudi rezultat inovativnega dela Janežičeve, v nadaljevanju pa tudi sodelavcev Hotela Ajdovec, ki so posamezne recepte predhodno že testirali.

Gradivo, ki ga je pripravila Janežičeva, pa ni zgolj  zbir receptov, ampak tudi predhodna arheološka, zgodovinska utemeljitev uporabe posameznih sestavin in pripravljenih jedi, kar daje odlično izhodišče tudi za nadaljnje samostojno razvijanje jedilnikov za posamezna obdobja. Ob tem pa je v gradivu predstavljeno, kdaj in kako so se začele pojavljati določene kulturne rastline, uporaba začimb, dišavnic, divje hrane, pa tudi razvoj reje domačih živali…

Ajdovske jedi, pripravljene v sodobni kuhinji gostinskega lokala,  so prilagojene sodobnemu času, odprtem ognjišču in uporabo tehnik, ki so jih imeli nekoč na voljo, pa bodo del posebnih programov doživetij.

Več prispevkov o delavnici in predstavitvi:

FB Ajdi

FB LAS Posavje

Posavski Obzornik – splet