20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2009 in 2010 – na poti preobrazbe

Že preteklo leto smo ugotavljali, da zavod zgolj s prihodki v okviru javnih razpisov ne bo uspel poslovati. Prav tako si, kot nepridobitna organizacija, ni mogel obetati drugih virov. Da pa bi pridobili nekaj prepotrebnih virov na trgu, je bila ustanovljena Družba Vrbov Log d.o.o.. Žal, pa je moral breme zaganjanja njene dejavnosti zavod nositi  več let, kar ga je ob nekaj neuspelih kandidaturah na javne razpise oz. zaradi njihovih zamikov, pa tudi vse prepočasnih premikov na področju razvoja regijskega turizma, povsem izčrpalo.

V letu 2009 je sicer zavod nekaj projektov še izvajal na račun pridobljenih virov preteklega leta ter nekaj manjših virov aktualnega leta. Od zaposlenih je ostala le še direktorica zavoda, ostali so sodelovali projektno in prostovoljno. Temu sorazmerno se je skrčil tudi obseg aktivnosti.

Tako smo v tem letu izvajali posamezne izobraževalne in razvojne aktivnosti v okviru projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, do prekinitve sofinanciranja stroškov tiska smo izdajali časopis Zeleni krog, izvedli 2. del projekta Materialne kulture mlajše železne dobe v Posavju, izvedli študijski krožek na  temo sadjarskih šeg in veščin, Zeleni festival na temo trajnostnega turizma, Poletni tabor na temo ekoremediacij, dogodek ob Evropski noči netopirjev, več vodenj in manjših izobraževanj za naročene skupine, se prijavljali na javne razpise LAS Posavje za sredstva Leader ter na občinske in državne razpise (najbolj boleča je bila zavrnitev Ministrstva za kulturo – projekta, povezanega z Ajdovsko jamo – z obrazložitvijo, da je Ajdovska jama pomemben kulturni spomenik,  s katerim se naj ukvarja javni zavod). Zaradi likvidnostnih težav in potrebnega zalaganja sredstev smo morali odstopiti tudi od nekaterih partnerskih projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Smo pa v letu 2009 dosegli obnovo stopnic do Ajdovske jame in jih skupaj z Občino Krško tudi slovesno odprli.

Navedeni izzivi so v letu 2010 privedli do razdružitve povezav z Družbo Vrbov Log d.o.o. in kasneje tudi preimenovanje zavoda v Zavod Svibna. Zaradi racionalizacije stroškov je z zaposlitvijo prenehala tudi direktorica zavoda in tako so se aktivnosti izvajale zgolj na prostovoljni osnovi. Med njimi je bil poudarek na regijskem projektu Lokalna trajnostma oskrba s hrano v Posavju, študijskem krožku Rekonstrukcija srednjeveških oblačil – v podpor praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar v Svibnem,  Zeleni festival 2010 s poudarkom na mednarodnem letu biotske raznovrstnosti in Poletnem taboru permakulture.

S projektnimi idejami pa nismo obupali in se tako prijavljali na nove javne razpise.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2007 in 2008 – vključitev v razvoj regijskega turizma

Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.

V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom  »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega  projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še  v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.

Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši.  Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami.  S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame«  nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5  oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.

V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).

Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo,  za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca,  organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu,  na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.

Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.

Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.  

Na 3. mednarodni Geonoči v Svibnem o njegovi izjemni krajini

V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.

Letošnja tema ja bila  izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni.  V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.

Glavne teme razprave:
– Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega,
– Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo,
– Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.

Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.

Povezava do video posnetka dogodka >>>

Prispevek v Posavskem Obzorniku >>>

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006  – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka  se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj  (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva).  Z restavratorjema Posavskega  muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom,  ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa  in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali  mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu,  gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem  zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar,  tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

Ob svetovnem dnevu NVO

27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij – različnih društev, ustanov, zasebnih zavodov, ki delujemo na različnih področjih –  športnih, kulturnih, okoljevarstvenih, humanitarnih…

V Zavodu Svibna vztrajamo že 20 let. Prizadevamo si za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.

 #NeVidnO #ZavodDobradružba 

Na letnem srečanju članov Zavoda Svibna o načrtih za 2025

Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.

V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…

Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.

Kot Ljudski pevci iz Brezovske Gore prvič javno na Velikem Trnu

V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.

Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.

Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.

Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.

Več o dogodku:

Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: začetki 2002

V letu 2025 Zavod Svibna obeležuje 20 let delovanja. Čeprav se je, takrat še kot Vrbov Log, ustanovil v začetku leta 2005, pa so se temelji njegovega delovanja začeli vzpostavljati že tri leta prej.

To je bil čas, ko je Občina Krško zaključevala investicijo v Ajdovski jami pri Nemški vasi, ob tem pa odkupila oz. najela določene površine “ob” in “v” kraškem dolu pred jamo – za dostop do jame.

Pred načrtovano otvoritvijo jame pa je bilo potrebno zagotoviti tudi vodniško ekipo. Tako je bil preko Ljudske univerze Krško leta 2002 organiziran tudi prvi tečaj za lokalne turistične vodnike.

Ustanoviteljica zavoda, Bernardka Zorko,  se je zaradi izkazanih potreb po vodnikih (tudi pobude Občine Krško) in dejstva, da je živela v neposredni bližini Ajdovske jame, udeležila tečaja in še istega leta registrirala »popoldanski« s.p., kateremu je dala naziv Vrbov Log – po vrbah, ki obdajajo jaso pred Ajdovsko jamo in nekako varujejo oba vhoda vanjo.

Logotip, ki predstavlja drevo, vrbo, z enako močnimi koreninami kot krošnjo, z močnim simbolnim pomenom, je v bistvu stalnica, ki se vleče skozi vsa imena in oblike delovanja.  Namen delovanja je bil preprost: razvijati podeželje tako, da se upošteva in ohranja njegova dediščina – od prazgodovine do ljudskega izročila polpreteklih časov.

Glede na to, da se je leta 2002 v okolici vzpostavljala tudi Gornjedolenjska vinsko turistična cesta, je bi del dejavnosti predviden tudi za obujanje vinogradniške dediščine. Tako je v tem letu nastal tudi lesen hram, ki od takrat nudi prostor številnim zanimivim dogodkom.

Ker v letu 2002 Ajdovska jama še ni bila odprta za javnost, je bil tako fokus dejavnosti novoustanovljenega s.p.-ja  na prireditvi – multimedijski razstavi o čarovnicah, ki naj bi bila sicer del širšega festivala v organizaciji Kulturnega društva Leskovec. Čeprav do realizacije festivala ni prišlo, pa sta se na sedežu Vrbovega Loga, v hramu in šotoru ob njem,  pripravili dve razstavi – multimedijska (o ozadju in posameznih čarovniških procesih po Sloveniji in v Krškem, o tem, kdo so bile ženske, obtožene čarovništva, kakšno znanje so imele…), ob tej pa še razstava zeliščarskega študijskega krožka.

Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško in KD Leskovec, je privabil veliko obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije in dal dobro spodbudo za nadaljnje delo.

Fotografije: osebni arhiv Bernardke Zorko

Romanje po starem do Sv. Vida na Ravni

Na letošnji Vidov dan smo v okviru praznikov KS Senuše in KS Veliki Trn organizirali romarski podhod do cerkve Sv. Vida na Ravni.  Na kratkem romarskem pohodu smo poskusili pokazati posebnosti skupinskih romanj, kot so bila nekoč: romarski »pušeljc«, romarsko malico, romarsko ljudsko petje, dobrotljivost domačinov ob poti, pete litanije in veseljačenje ob zaključku romanja.

V cerkvi Sv. Vida sta romarje pozdravila predsednik SK Veliki Trn, Anton Janc,  ki je predstavil tudi zgodovino cerkve in vasi Ravni (kar je objavil tudi v priložnostni brošuri), predsednica Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, Irena Janc, pa predstavila skrb krajanov do cerkve ter njenih posebnosti – zlasti preoblačenje Marije na desnem stranskem oltarju in Kristusa pod križem na levem stranskem oltarju Sv. Jerneja. Cerkev so tudi praznično okrasili z zelenimi girlandami, ki so jih krajanke spletle po stari navadi.

Bernardka Zorko je predstavila še izročilo Sv. Vida, legendo o njegovem življenju, povezanost s predkrščanskim izročilom, njegov patronat… Sv. Vid je med ljudstvom poznan kot eden od zavetnikov v sili. K njemu so se priporočali lekarnarji, vinogradniki, pivovarji, gostilničarji, rudarji, kovači, gledališki igralci, plesalci, mladi… pa za dober vid in sluh, za domače živali, proti poletnim ujmam, proti božjasti, kačjem piku…

Po starem koledarju je Vidov dan prišel na čas poletnega kresa, zato naj bi imel ker nekaj atributov sončnega božanstva. S tem je povezanih še nekaj vremenskih pregovorov, saj na Vidov dan ne sme biti dežja, sicer bo slaba letina oz. kot je bil stari rek iz okolice Rake: “Dež svetega Vida za strn ni nič prida.” Ali: »Vid, dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj.« 

God svetega Vida pomeni v slovenskem izročilu začetek ‘kmečkega poletja’ oz. košnje, kar pove pesem: »Prišel bo sveti Vid, / češnje zorijo. / Fantje po travnikih / travco kosijo.« Pregovor, da je »sveti Vid češenj sit«, je tudi nastal še v dobi starega koledarja. Prav tako je s starim koledarjem povezan tudi rek “O svetem Vidi se skozi noč vidi”.

Romanje smo zaključili zunaj v senci dreves z okrepčilom in petjem. Tudi harmonika ni manjkala. Vreme nam je tudi odlično služilo in če velja navedeni vremenski rek, potem se obeta tudi dobra letina.

Z dogodkom smo v  Zavodu Svibna tako zaključili tudi večmesečni projekt o romarskem izročilu.

Romarski pohod je sofinancirala KS Senuše, pri organizaciji pa je sodelovalo tudi Društvo za ohranitev podeželja Veliki Trn.

Fotografije: K. Kortnik, S. Obolnar, B. Zorko