Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.
V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.
Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši. Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami. S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame« nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5 oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.
V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).
Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo, za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca, organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu, na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.
Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.
Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.
