Na Jožefovo, 19. marca 2026, smo spoznavali blagodejno moč kristalov, ki so jo ljudje poznali od prazgodovine sem – v različnih kulturah in za različne namene.
V pisan in bleščeč svet kristalov smo se tako potopili v prostorih podjetja Perla, svoje bogato znanje pa sta z nami delila Anica in Boštjan Dirnbek.
Po uvodni predstavitvi – kako izbrati pravi kristal in kako zanj skrbeti, smo se osredotočili na njihovo uporabnost na vrtu. Kristali pomagajo pri ukoreninjanju, krepitvi odpornosti rastlin, pri boljši rast i in obraščanju po poškodbah, boleznih, škodljivcih…
Delovanje kremena (tudi kamene strele oz. gorskega kristala) je poznano že v biodinamiki. Tega kristala je v zemeljski skorji največ, je pa tudi najmočnejši in ima tudi najboljši spomin.
Ob kameni streli so pri vzgoji rastlin uporabni rdeči jaspis, tigrovo oko, ametist, roževec, malahit, avanturin, pirit, citrin, turmalin… Pri samem nameščanju kristalov na grede oz. okoli rastlin je zelo uporaben sistem tročanov.
Izvedeli smo še marsikatero zanimivost – med drugim tudi, kako uporabiti ametist pri odvajanju od pitja alkoholnih pijač.
Z mesecem septembrom smo ponovno začeli z rednimi pevskimi srečanji v hramu na sedežu Zavodu Svibna. Srečanj, na katerih pojemo ljudske pesmi po željah prisotnih, se redno udeležuje do 16 pevskih navdušencev. Pojemo neobremenjeni z nastopi, kar tako – za dušo – za dobro razpoloženje in dobro počutje, kar se je več primerih odražalo tudi v zmanjšanih telesnih bolečinah. Pesem in dobra volja res preverjeno pripomoreta k dobremu zdravju. Se pa na vsakem srečanju tudi vedno nekaj novega naučimo – od pesmi, do različnih šeg in drugih ljudskih modrosti.
Na novembrskem srečanju smo dali pozornost ljudskim pesmim, ki opevajo vino. Znane in tudi manj znane (zaenkrat 40) smo zbrali v priročni brošuri, ki bo v pomoč tudi na različnih družabnih srečanjih. Sedem članic pa je pelo tudi na Martinovem pohodu, ki je potekal po vinorodni krajini KS Veliki Trn.
Na decembrskem srečanju, 11.12.2025, pa se bomo ob prostem pevskem programu dotaknil tudi šeg bližajočih se praznikov.
V četrtek, 23. oktobra 2025, dva dni po svetovnem dnevu jabolk, je z nami svoje bogato znanje delila Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Tokratna tema so bile odporne sadne sorte (lupinarjev, koščičarjev, pečkarjev…) in jesenska opravila v sadovnjaku (gnojenje, škropljenje, jesenka res, košnja – mulčanje, preganjanje voluharja in drugih škodljivcev…). Posebej smo obravnavali novo, odpornejše sorte jablan, ob tem pa smo jabolka večine obravnavanih sort tudi podegustirali. Tri ure so minile kot bi mignil. Nadaljevanje sledi v prvih mesecih naslednjega leta…
V letih 2019 in 2020 smo največ časa namenili izvajanju projekta Varuj vodo, sofinanciranega iz sredstev EKSRP preko poziva LAS Posavje. Zavod Svibna je kot partner projekta vzpostavil testno hibridno rastlinsko čistilno napravo, katere namen je bilo preveriti ustreznost prečiščene odpadne vode za nadaljnjo rabo zlasti v kmetijstvu (namakanje). Izvedli smo podrobne analize, izobraževalne promocijske dogodke, oglede in na koncu podrobno poročilo. Opravljenega je bilo veliko ur prostovoljskega dela, zato smo se l. 2019 vpisali v register prostovoljskih organizacij.
Nadaljevali smo z monitoringom netopirjev v Ajdovski jami ter skupaj z Občino Krško začeli razvijati idejo arheološko naravoslovnega parka in promocijo jame. Partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo se po prvi neuspeli prijavi v začetku l. 2020 ponovno prijavili na javni poziv LAS Posavje in bili tokrat uspešni.
V l. 2019 smo se vključili v Evropske dneve arheologije in tako v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice in Mestnim muzejem Krško organizirali predavanje o Ajdih in druženje pred Ajdovsko jamo. Po sprostitvi prvega vala epidemije nam je uspelo podoben dogodek izvesti tudi junija 2020; predavala je dr. Alja Žorž. Arheološki del pa smo povezali tudi z manjšim kresnim večerom.
V soboto, 20. septembra 2025 dopoldan, v času jesenskega enakonočja, smo v okviru Ajdovskega pohoda na Magolnik partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pohodnikom omogočili vpogled v posamezne drobce ajdovske zapuščine.
Ob startu pri Pivnici Štala v Svibnem in uvodnih pozdravih organizatorjev in župana Občine Radeče smo se okrepčali z ajdovskimi piškoti, ki so jih pripravili v Hotelu Ajdovec, nato pa krenili na pot (po enem od krakov Turistično zgodovinske-gozdne učne poti Svibno).
Pot so spremljali slikoviti razgledi, privlačne gozdne poti in tudi posamezne zgodbe o nekdanjih praprebivalcih, za katerimi so ostala mistična ledinska poimenovanja, pa tudi skrivnosti, ki jih skrivajo tla – različne rudnine, minerali npr., ki so jih predniki uporabljali že tisočletja, in pa tudi posamezne kamnite ostaline, ki pričajo o nekdanjih njihovih sledeh – »zlato tele«, »Tičnica«, »Žegnan studenec«, »Ajdov grob«, »Gradišče…«,… Številna registrirana arheološka najdišča svibensko- kumljanske pokrajine pričajo zlasti o pomembnih sledeh iz časa starejše železne dobe…
Ker se s časom jesenskega enakonočja začnejo noči daljšati, s tem pa po stari veri prihajajo nazaj tudi duše prednikov, smo pohodniki doživeli tudi obisk Ajdov in jim prisostvovali pri lovu in nabiralništvu, kasneje pa so pri Hiši na Magolniku pokazali tudi nekaj ajdovskih veščin. Čas jesenskega enakonočja velja tudi za stari praznik t.i. »druge žetve« oz. drugega večjega pobiranja pridelkov, povezanega s sadjem in grozdjem. Teh dobrot smo bili deležni na cilju, ob tem pa odličnega ješprenja, jedi, ki izvira tudi že iz ajdovskih časov (mlajše kamene dobe), kamenodobnih kruhkov in kamenodobnega namaza, ajdovskega piva Ajd, sladkih dobrot Društva kmetic Arnika in tekočih dobrot Ostrovrharjevih vinogradnikov iz Zagrada, sekcije Turističnega društva Svibno. Gozd pa nam je postregel tudi svojimi dobrotami. Do Žegnanega studenca zaradi oddaljenosti od osnovne poti nismo uspeli, smo pa se z vodo iz tega studenca okrepčali na Pristavi Počakovo.
Organizatorji KTRC Radeče so pripravili tudi ogled VR animacije o življenju Ajdov v času starejše železne dobe, iz KŠTM Sevnica so predstavili zanimivosti Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Senici, iz Posavskega muzeja Brežice so predstavili replike posavskih najdb iz kovinskih obdobij, v Zavodu Svibna pa replike najdb iz Ajdovske jame pri Nemški vasi in posavskih keltskih najdišč, obiskovalci so ob pomerjanju oblačil lahko tudi uporabili posamezne predmete, se preskusili v lokostrelstvu in nekaterih rokodelskih veščinah, bolj za šalo kot zares pa preverili svoje drevesno znamenje keltskega horoskopa in si izžrebali energijske drevesne simbole. Replike posameznih obdobij pa je strokovno predstavila arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice, Jana Puhar.
S septembrom ponovno začenjamo s pevskimi srečanji, na katerih bomo prepevali stare ljudske pesmi – za dušo, veselje, zdravje… Srečevali se bomo enkrat mesečno, ob četrtkih, praviloma v hramu na sedežu Zavoda Svibna. Ob petju pa bomo izpostavili še katero od aktualnih ljudskih šeg.
Prvič se dobimo v četrtek, 11. septembra 2025 ob 19. uri, potem pa do konca leta še 9. oktobra, 13. novembra in 11. decembra.
Toplo vabljeni tudi novi člani. Srečanja potekajo v obliki študijskega krožka.
Dodatne informacije: svibna1@gmail.com oz. 031 329 625.
Na predzadnji četrtek letošnjega junija smo se “Ljudski pevci iz hrama” dobili na zaključnem srečanju, ki jo tokrat potekalo na “zgornji polici” Brezovske Gore. Ob raznoterih dobrotah in igrivem razpoloženju smo preživeli štiri čudovite ure, prepletene s petjem, pripovedmi, šalami, smehom, lepimi razgledi… In se že veselimo novih srečanj, s katerimi bomo nadaljevali jeseni. Prav tako bomo veseli tudi novih članov.
Na prvi junijski dan smo preživeli čudovito popoldne na Okroglicah na posestvu Verbena, v čudovitem gostoljubju Jolande in Marjana Gobec. Jolanda je delila z nami bogate zeliščarske izkušnje, ki smo jih v praktičnem delu – v pripravi zeliščnih namazov – tudi okušali. Uživali pa smo tudi v čudoviti pestrosti njunega vrta in suhih travnikov, ki jih krasi barvito cvetje, med tem tudi redke travniške orhideje.
V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).
V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.
V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.
Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir.
23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>
P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.
Foto: Aleš F., Bernardka Z.
Spremljaj nas na Facebooku!
Bodite obveščeni o naših aktivnostih
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
