Izba spomina Archives - Zavod Svibna

28/02/2025

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006 – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva). Z restavratorjema Posavskega muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom, ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu, gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar, tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

14/02/2025

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2005 – premik v zeleno

Po slabih treh letih Vrbovloškega s.p.-ja, smo ugotovili, da ta oblika za razvojno in promocijsko delo ni najbolj ustrezna.

Prišla je ideja o ustanovitvi zasebnega zavoda, za kar v naših krajih še ni bilo praks in izkušenj, zato smo pri ustanavljanju zaprosili tudi PIC NVO. Svetovano je bilo, da nas je več ustanoviteljev zavoda, pa sta pri tem v začetku leta 2005 tako združila voljo Bernardka Zorko, dosedanja nosilka s.p.-ja in Zlatko Križan, stalni zunanji sodelavec.

Namen oz. osnovni moto delovanje je bil, tako kot prej s.p.-ja, ohranjanje podeželja, kar je vključevalo oz. še vključuje vse vsebine, ki se tičejo podeželja, zlasti hribovitega, s poudarkom na bližnji okolici Krškega gričevja in Ajdovski jami, kot srčiki tega območja. Velik poudarek je bil na izobraževanju – tako s področja dediščine kot narave, kmetijstva, različnih trajnostnih praks. Ob pomankanju ustrezne infrastrukture pa je bil cilj na eni ob bližnjih opuščenih kmetij vzpostaviti izobraževalno – terapevtsko turistični kampus.

Ker pa zavod ni razpolagal s potrebnim kapitalom, je razvoj dejavnosti začel postopoma – v objektih, ki so bili v lasti družine Zorko, in prvo leto tudi brez redno zaposlenega.

Zaradi uredbe evropskih in državnih naravovarstvenih predpisov je zavod že v začetku delovanja dal posebno pozornost »zelenim temam« in v letu 2005 začel z različnimi javnimi dogodki – ob bok mednarodnim okolijskim dnevom, ko je bila prireditev ob Dnevu Zemlje in jeseni ob Evropski noči netopirjev, prvič je bil izveden tudi Zeleni festival, v okviru katerega smo izpostavili različne vidika pomena vode in pri tem gostili tudi priznane strokovnjake (Dr. Polono Vreča, Dr. Mihaela Brenčiča, Antona Komata, Petra Firbasa) sodelovali pa so tudi člani študijskega krožka.

Nadaljevali pa smo tudi z dediščinskimi projekti – kresno nočjo, poletnim taborom starih znanj, Festivalom Življenja, v okviru katerega smo se ukvarjali s pojmom duše ter povezav med znanostjo in duhovnostjo – prispevek dr. Igorja Kononenka… Začeli smo tudi s četrtkovimi etnografskimi večeri v hramu, snemali prispevke za oddajo Duhovni utrip RTV SLO,…

Izvedli smo tudi nekaj izobraževalnih programov s področja dediščine za osnovne šole, izvajali programe turističnih vodenj, se predstavljali na sejmih, izvajali različna izobraževanja, tudi študijski krožek na temo zdrave vode, sodelovali kot zunanji izvajalci Centra za razvoj podeželja Posavje v programu Šole podjetništva in turizma in predpraznični predstavitvi rokodelskih znanj, vmes pa si prizadevali za ureditev upravljanja Ajdovske jame.

Programi zavoda so se skozi leto lepo razvijali in tako smo začeli razmišljati tudi o prvih rednih zaposlitvah…

01/02/2025

Na letnem srečanju članov Zavoda Svibna o načrtih za 2025

Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.

V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…

Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.

30/01/2025

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2004 – nadaljnji izzivi

Draga izkušnja preteklega leta, ko smo jeseni 2003 s prvim Festivalom življenja naredili kar precejšnji primanjkljaj, nas je v letu 2004 usmerila v organizacijo manjših dogodkov.

Da bi povezali zanimivosti in ponudnike Krškega gričevja, smo v sodelovanju s Turističnim društvom Brezovska Gora strasirali t. i. Dunajsko pešpot, ki vodi od Brestanice oz. Gunt (Gostilne Pečnik) na Dunaj pri Krškem in nato mimo Hiše frankinje Kerin v Straži pri Krškem preko Senožet in Ivandola do Nemške vasi – razgledna točke ob c. sv. Štefana, Kleti Žarn (zdaj Albiana) in naprej po vasi do Ajdovske jame. Od tam pa na Brezovsko Goro, nazaj na Ivandol, Kobile (Etnološke zbirke Šribar), Skakalnic v Spodnjih Dulah, Gore in nazaj preko Dunaja do izhodišča. Začetku leta smo organizirali tudi prvi pohod po Dunajski poti.

V marcu 2004 smo na preprost način označili zdravilne točke na Dunaju in tako vzpostavili prve zdravilne poljane v Posavju. Domačini so jih lepo sprejeli in zanje lepo skrbeli, počasi pa so začeli prihajati tudi obiskovalci.

Bili pa smo malo manj pozorni na dogajanje, ki se je takrat odvijalo na državni ravni (kar bi pravzaprav morali biti pozorni tudi ž leto prej). Namreč v začetku leta 2004 se je tudi v Sloveniji uveljavila habitatna direktiva Nature 2000, po kateri je bilo v to evropsko vključeno tudi območje Natura 2000 Ajdovska jama. Prav tako je bilo tega leta sprejet Pravilnik o naravnih vrednotah in pa Zakon o varstvo podzemnih jam, ki je vse jame podržavil – tudi Ajdovsko jamo. To je presenetilo tudi Občino Krško, ki je pretekla leta s podporo Ministrstva za kulturo vložila precej sredstev v jamsko infrastrukturo in dostop do jame. V prvih mesecih leta sicer nismo zaznali bistvenih sprememb, razen navodila, da se v mesecu juniju in juliju v jamo ne vodi, ker takrat v njej netopirji kotijo mladiče. Občina Krško si je sicer prizadevala za povrnitev stroškov investicije, s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor pa smo dobili zagotovilo, da se bo upravljanje Ajdovske jame reševalo prioritetno, saj je malimi turističnimi jamami edina bila brez uradnega upravljavca (ključ jame je namreč nosilka Vrbovega Loga prejela od Občine začasno – do ureditve upravljanja).

Tako smo programe v jami izvajali do konca maja, v začetku junija pa pomagali pri organizaciji koncerta ljudskih pevcev Roženkratvt, ki se je odvijal na jasi pred jamo.

Konec maja smo sodelovali pri etnološki prireditvi Pušenšank pri Kerinovih na Straži pri Krškem, v okviru katere se je izvedla etno igra, prepletena z nastopi Folklorne skupine iz Artič, Florjanov z Rake in skupine Vajnštajn iz Šmartnega ob Paki.

Potem pa smo napovedali in seveda javno prijavili po vseh predpisih prireditev Magična kresna noč pred Ajdovsko jamo in jo tudi precej promovirali v medijih.

Pa je prišlo s strani Občine Krško opozorilo, ki so ga prenesli naprej od Ministrstva za okolje in prostor ministrstva – da bi s prireditvijo lahko vznemirili netopirje v jami, ki v njej kotijo. Ko smo se zavezali, da ne bomo nikogar spustili do vhodov v jamo in dostop omejili že spodaj pri začetku obeh stopnišč, in ne bomo uporabljali ozvočenja, nam je bila prireditev odobrena. Je pa v jami ves čas prireditve odziv netopirjev spremljal eden od biologov, ki je nato za nadaljnje dogodke spisal še nekaj priporočil. Na prireditvi so se prepletale različne pripovedi, povezane s kresom, ljudsko petje (pri tem so sodelovali KD sv. Lovrenc Gora, Ančka in Bernardka, KUD Slovenija), ljudski ples (Folklorna skupina Artiče) , po prižigu kresa pa je sledil še ples Kresnic (domačih žensk) ob spremstvu bobnarjev Nina Moreškiča.

Poleti smo ponovno izvedli poletni tabor – starih poti, v okviru katerega smo se učili kovanja s poudarkom na keltskih replikah, zdravilnosti bobnanja, praznovali praznik prve žetve, spoznavali sporočilnost dreves in raziskovali okolico…

Konec oktobra smo Festival življenja smo v primerjavi s prejšnjim letom precej bolj skromno zastavili, čeprav še vedno z mednarodno udeležbo, a brez sejma in koncertov. Smo pa festivalske dogodke razporedili med več vikendi oktobra, začenši s pohodom po Podjamski drevesni poti (tudi rezultat koprodukcijskega krožka z Ljudsko univerzo Krško), nato med tednom s kulturnim dnem za učence OŠ Leskovec, v osrednjem vikendu festivala pa odprli manjšo razstavo učencev OŠ Leskovec »Čarovniški pripomočki naših babic«, foto razstavo »Čarobne rastline Podjame«, osrednja tema delavnic, pri katerih so sodelovali tudi gostje iz tujine, pa je bil obred v različnih kulturah in tradicijah.. Program je vključeval tudi obisk Ajdovske jame in na zaključni dan tudi Dunaja nad Krškim z zaključkom v Kleti oz. Hiši frankinje Kerin.

Tako kot pri kresni noči in poletnem taboru je tudi pri tem festivalu sodelovalo novo ustavljeno društvo Borov Log, ki se je specializiralo na raziskovanje keltskega izročila.

V jesenskem času sodelovali ponovno tudi pri Martinovem pohodu, ki je potekal po več krakih do Kleti Žarnovih (Albiana) v Nemški vasi.

Ob navedenih programih za širšo javnost pa se je izvajalo tudi različna izobraževana s področja ljudskega oz. komplementarnega zdravilstva. Na prehodu leta pa je bilo že jasno, da vsem novim izzivom s.p. oblika ne zadošča več…

Prvi pohod po Dunajski poti – start uz Gunt

15/01/2025

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2003 – prvi izzivi

Jeseni 2003 je bila napovedana otvoritev Ajdovske jame (njene prenovljene infrastrukture) in s tem tudi uradna vzpostavitev turističnega obiska. Se je pa pred in po tem dogajalo še marsikaj…

V sezoni 2002/03, torej že zadnja meseca 2002 in potem intenzivno letu 2003 se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško izvajal študijski krožek »Zapuščina Keltov v Posavju«, v okviru katerega smo raziskovali posavska železnodobna arheološka najdišča, ob tem pa še ostalo, kar je vsaj malo »dišalo« po njih. Pobudnik za krožek je bil Mariborčan Zlatko Križan, ki smo ga kontaktirali že ob vzpostavljanju multimedijske razstave o čarovnicah leta 2002. Tema je bila skrivnostno zanimiva, pa se je tako krožka udeležilo precej Posavcev, prihajali pa so tudi iz drugih krajev Slovenije.

Poleti smo organizirali tudi prvi poletni tabor »Narava kot učilnica«, na katerem smo iz naravnih surovin iz bližnje okolice izdelali krušno peč in se učili preproste kulinarike na odprtem ognju, obenem pa raziskovali okolico – s poudarkom na Dunaju pri Krškem.

In počasi smo se začeli pripravljati na dolgo pričakovano otvoritev Ajdovske jame.

Pooblastilo za vodenje po jami sicer prejela Bernardka Zorko osebno, a ker pomeni delo z jamo precej več kot zgolj vodenje skupin, je že v začetku leta dala pobudo za ustanovitev Turističnega društva Jamska skupnost Brezovska Gora. Društvo je v nekaj mesecih dobilo precej članov, ne zgolj iz Brezovske Gore, ampak tudi iz okoliških vasi in celo izven občinskih meja. Prevzelo je urejanje okolice vhodov do Ajdovske jame in tudi tehnično podporo pri otvoritvi Ajdovske jame. Vrbov Log pa je ob otvoritvi Ajdovske jame, kar je organizirala Občina Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško, zagotovil prostor za predavanje arheologinje Milene Horvat ter izvedel povezovanje otvoritve. Zaradi velikega interesa se je moralo predavanje zaradi omejenega hramskega prostora izvesti v več ponovitvah, pa tudi prevoz obiskovalcev je zaradi pomanjkanja parkirnih mest moral potekali iz Senuš do Brezovske Gore, kar so odlično izvedli člani gasilskih društev.

Po takem prvem odzivu obiskovalcev smo tako z velim optimizmom pripravljali tudi prvi mednarodni Festival Življenja, ki je potekal med 30. 10. – 2. 11. 2003.

Program je bil nadvse bogat – tridnevni program delavnic z mednarodno udeležbo predavateljev (Slovenija, USA, Avstrija, Nemčija), multimedijska razstava Čarovnice – Drugo Poglavje (Nova vprašanja, novi odgovori – Ali obstajajo sedaj? In kdo so čarovnice danes?), Praznovanje keltskega novega leta v izvedbi študijskega krožka, ki je predstavil tudi svoje celoletno raziskovanje prisotnosti Keltov v Posavju), sejem zdravilcev, koncerti etno skupin (Katice, Katalena, Trutamora Slovenica, Tantadruj, Nino Moreškič s skupino Afir Bafir)… Sodeloval je tudi »Kvartet božanskega instrumenta” – hornistov Glasbene šole Krško. Program pa je vključeval tudi obiske arheoloških najdišč – Ajdovske jame in Dunaja nad Krškim.

Dogajalo se je na treh prizoriščih, kar je bil izjemen logistični zalogaj, še zlasti zato ker Brezovska Gora in okolica ne premoreta kaj dosti javne infrastrukture za tovrstne aktivnosti (smo pa na vseh zagotovili šotore, za koncerte npr. šotor za cca 400 obiskovalcev s šankom, odrom…). Tehnično in organizacijsko podporo je sicer v prostovoljskem delu nudilo Turistično društvo Jamska skupnost in še nekaj prostovoljcev iz drugih krajev, večino produkcijskih stroškov in dela pa je prevzel Vrbov Log. Dogodek je bil organizacijsko, vsebinsko in finančno zahteven, ki je omogočil zadovoljstvo udeležencev, a precejšnjo finančno izgubo, tudi zaradi slabega vremena, ki je botrovalo slabšemu obisku koncertov, s katerimi se je predvidelo kriti nekatere druge stroške festivala. Organizacija festivala je bila bogata izkušnja, ki je opozorila na prve omejitve in privedla do spoznanja: vsi dogodki ne sodijo v vsak prostor in ne v vsak čas … in da je “manj lahko več”…

Fotografije: arhiv Bernardke Zorko

13/01/2025

Kot Ljudski pevci iz Brezovske Gore prvič javno na Velikem Trnu

V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.

Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.

Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.

Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.

Več o dogodku:

FB Društva za ohranitev podeželja, 12.1.2025

Posavski obzornik, 13.1.2025

Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko

01/01/2025

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: začetki 2002

V letu 2025 Zavod Svibna obeležuje 20 let delovanja. Čeprav se je, takrat še kot Vrbov Log, ustanovil v začetku leta 2005, pa so se temelji njegovega delovanja začeli vzpostavljati že tri leta prej.

To je bil čas, ko je Občina Krško zaključevala investicijo v Ajdovski jami pri Nemški vasi, ob tem pa odkupila oz. najela določene površine “ob” in “v” kraškem dolu pred jamo – za dostop do jame.

Pred načrtovano otvoritvijo jame pa je bilo potrebno zagotoviti tudi vodniško ekipo. Tako je bil preko Ljudske univerze Krško leta 2002 organiziran tudi prvi tečaj za lokalne turistične vodnike.

Ustanoviteljica zavoda, Bernardka Zorko, se je zaradi izkazanih potreb po vodnikih (tudi pobude Občine Krško) in dejstva, da je živela v neposredni bližini Ajdovske jame, udeležila tečaja in še istega leta registrirala »popoldanski« s.p., kateremu je dala naziv Vrbov Log – po vrbah, ki obdajajo jaso pred Ajdovsko jamo in nekako varujejo oba vhoda vanjo.

Logotip, ki predstavlja drevo, vrbo, z enako močnimi koreninami kot krošnjo, z močnim simbolnim pomenom, je v bistvu stalnica, ki se vleče skozi vsa imena in oblike delovanja. Namen delovanja je bil preprost: razvijati podeželje tako, da se upošteva in ohranja njegova dediščina – od prazgodovine do ljudskega izročila polpreteklih časov.

Glede na to, da se je leta 2002 v okolici vzpostavljala tudi Gornjedolenjska vinsko turistična cesta, je bi del dejavnosti predviden tudi za obujanje vinogradniške dediščine. Tako je v tem letu nastal tudi lesen hram, ki od takrat nudi prostor številnim zanimivim dogodkom.

Ker v letu 2002 Ajdovska jama še ni bila odprta za javnost, je bil tako fokus dejavnosti novoustanovljenega s.p.-ja na prireditvi – multimedijski razstavi o čarovnicah, ki naj bi bila sicer del širšega festivala v organizaciji Kulturnega društva Leskovec. Čeprav do realizacije festivala ni prišlo, pa sta se na sedežu Vrbovega Loga, v hramu in šotoru ob njem, pripravili dve razstavi – multimedijska (o ozadju in posameznih čarovniških procesih po Sloveniji in v Krškem, o tem, kdo so bile ženske, obtožene čarovništva, kakšno znanje so imele…), ob tej pa še razstava zeliščarskega študijskega krožka.

Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško in KD Leskovec, je privabil veliko obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije in dal dobro spodbudo za nadaljnje delo.

Fotografije: osebni arhiv Bernardke Zorko

13/12/2024

Zakaj sejemo božično žito

Na predprazničnem etno pevskem večeru, smo se na predvečer godu sv. Lucije, spraševali, zakaj sejemo božično žito.

Večina prisotnih je odgovorila, da je to del tradicije, ki jo praviloma opravijo 13. decembra, na Lucijino… da s tem olepšajo praznični dom, ker je to običaj…

V bolj mrzlih časih se je sejalo tudi na Barbarino (4. decembra) ali na Marijin praznik (8. decembra), verjetno predvsem zato, ker so bile hiše manj ogrevane in je žito počasneje kalilo. Je pa moralo ozeleneti do božiča.

Največkrat se je sejalo pšenico, lahko pa tudi drugo semenje – proso, ječmen, koruzo, kumarično seme…

Starejši raziskovalci ljudskega izročila navajajo, da je to šega, ki sega v tisočletja nazaj in je poznana širom po svetu, povezana pa z naravnim ciklusom leta in starodavnim spoštovanjem narave.

Niko Kuret v Pazničinem letu Slovencev piše, da se je božično žito je v pokrajinah Slovenije poimenovano različno – npr. na Dolenjskem »pšenička« ali »kalitev«, v Beli Krajini »večno življenje«, na Spodnjem Štajerskem »svetonočni spomin«… Že iz teh starih poimenovanj je sklepati, da je imelo to dejanje, ki je bilo tudi čisto praktične narave – preveriti, kako bodo semena kalila ob spomladanski setvi, tudi simbolni pomen.

Včasih so verjeli, da bo tako letina obilnejša, da bodo ovce bolje uspevale… Ponekod so po praznikih mlado zelenje raznosili po polju, po vseh njivah – da bo letina še boljša.

Glede na to, kako je žito vzkalilo, so tudi napovedovali, kakšna bo letina, pa tudi kakšna bo usoda domačih in sorodstva v naslednjem letu.

S prisiljenim zelenjem naj bi pomagali tudi otrpli rastlinski rasti. V zelenju je po starem verovanju posebna življenjska moč, ki pomaga mrtvi naravi in človeku, da bi se iztrgala sponam smrti, ki ji je zimski čas tako očitna prispodoba.

Rastoče zelenje v tem hladnem času leta simbolizira upanje in obljubo novega življenja, ki prihaja.

05/12/2024

140 let raziskovanja Ajdovske jame

5. decembra 2024 mineva 140 let, kar je v Ajdovski jami pri Nemški vasi zabeležen prvi raziskovalni obisk. Na jamsko steno se je podpisal »starinokop« Jernej Pečnik, ki je leta 1883 začel službovati v Krškem kot dacar za žgane pijače. Bolj kot ta služba pa ga je zanimala arheologija, saj so se najdbe v okolici “ponujale« na vsakem koraku. Krško je bilo tudi tisti kraj, kjer se je pričelo Pečnikovo več kot 25 letno intenzivno arheološko izkopavanje.

Njegov talent in vnemo za odkrivanje arheoloških najdišč je zaznal kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Karel Dragotin Dežman. Z njegovim vedenjem in soglasjem je tako l. 1884 Jernej Pečnik kopal tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi, svojo prisotnost pa je ovekovečil tudi s podpisom na jamsko steno: »Cela Jama pregledal, 5. Decemb 1884, Jernej Pečnik«, kar je pozornemu očesu še vedno vidno.

Čeprav ne vemo točno, kaj je Pečnik v Ajdovski jami našel, in kam oz. komu je te najdbe predal, pa lahko 5. december ravno zaradi njegovega zapisa na jamski steni “da je jamo pregledal” označimo kot dan raziskovalcev Ajdovske jame.

Strokovno, metodološko raziskovanje Ajdovske jame se je prav začelo malo pred 2. svetovno vojno (l. 1938) s poskusnimi sondiranji Srečka Brodarja.
Srečko Brodar sicer v prispevku Ajdovska jama (Razprave Dissertationes III, SAZU, Ljubljana 1955) še navaja dodatne napise: »Kopali… (tu slede zabrisani podpisi), levo pristavljen podpis »K. Deschmann«, iz istega leta pa navaja še podpise Jožefa Gabriča in Janeza Pavloviča ter tudi znanega kmetijskega strokovnjaka Martina Humeka. Brodar še navaja, da so ob izkopavanjih med 3. in 23. julijem 1938, naleteli na sledi predhodnih izkopavanj v glavni dvorani. Da so tam opazili »mnoge nenačrtno izkopane in že deloma zasute jame, med njimi pa razprostranjene nasipe«. Na vrhu teh je 19. 3. 1938 Oto Auman, zbiralec starin iz Krškega našel kostne ostanke jamskega medveda, kar je tudi botrovalo poskusnim izkopavanjem Srečka Brodarja v nadaljevanju leta.

Gradivo teh prvih arheoloških izkopavanj je bolj malo znano. Jernej Pečnik je sicer o svojih raziskovanjih objavil več kot dvajset člankov v Slovencu, Dolenjskih novicah, Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, časniku Laibacher Zeitung in Izvestjih muzejskega društva. Poleg tega pa je 1912. izdal tudi drobno knjižico Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi, ki je prva samostojna publikacija z arheološko vsebino v slovenskem jeziku. Njegovo izkopano gradivo je sicer romalo v depoje in zbirke Deželnega muzeja v Ljubljani in Dvornega muzeja na Dunaju.
So po znana odkritja Srečka Brodarja, ki je najdbe iz holocenskih plasti predal Narodnemu muzeju v Ljubljani, ostale – iz pleistocenskih plasti, med drugim »številne kostne ostanke jamskih medvedov,… vzorce raznih plasti, zoglenelo žito,…« pa predal takratnemu Celjskemu mestnemu muzeju, ki pa je bil l. 1945 ob zavezniškem bombardiranju mesta povsem uničen, z gradivom vred. »Le nekaj fragmentov je ostalo v muzeju v Brežicah in v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.«

Po Brodarju so se v Ajdovski jami vrstile številne raziskave – arheološke , naravoslovne… ki po vmesnih nekajletnih presledkih potekajo še danes.

Prelomnico v raziskavah jame pomenijo sistematična arheološka raziskovanja v letu 1967, ki jih je izvedla P. Korošec. Prvič je opredelila namembnost jamskih prostorov, jamo definirala kot podzemno pokopališče oz. nekropolo in kot prostor, v katerem so častili spomin umrlih in zagrobno življenje. Zaradi izjemne odmevnosti samih najdb so se 1982. leta, na pobudo Katedre za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih dob Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani in Znanstvenega inštituta v Ljubljani, pričela interdisciplinarno usmerjena raziskovanja pod vodstvo arheologinje Milene Horvat. Zaradi izredne odmevnosti v jugoslovanski znanstveni literaturi, sta raziskavo v letu 1984 v svoj redni program uvrstila tudi Posavski muzej Brežice in Kulturna skupnost Krško, leta 1987 pa še Kulturna skupnost Slovenije.

V okviru bilateralnega sodelovanja Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Inštituta za paleontologijo, Univerze na Dunaju je bilo pod vodstvom V. Pohar in G. Rabederja izvedeno v letu 2002 tudi vzorčenje pleistocenskih sedimentov in preučevanje fosilnih ostankov zlasti jamskega medveda.

V marcu 2019 so tridnevne raziskave na pobudo Mestne občine Krško pred predvideno odstranitvijo kovinske poti in ureditve poti in druge infrastrukture v jami izvedli še arheologi Zavoda Skupina Stik pod vodstvom Reneja Masaryka. Namen te raziskave je bil oceniti ohranjenost arheoloških depozitov in zamejiti območja, kjer so le-ti odstranjeni.

V letih 2023-2024 poteka tudi ob podpori Mestne občine Krško analiza najdenega arheološkega gradiva, rezultati pa bodo skupaj z ostalimi odkritji objavljeni v monografiji o Ajdovski jami, ki jo pripravlja Milena Horvat.

V letih med 1994 in 2003 so se v Ajdovski jami izvajale tudi zoološke raziskave (Hudoklin, Kryštufek, Koselj), ki so Ajdovsko jamo opredelile kot eno največjih kotišč netopirjev v slovenskem merilu, kar je botrovalo tudi vključitvi v omrežje območij Nature 2000. Letni monitoring netopirjev se po naročilu pristojnega ministrstva izvaja 1 x letno (Center za kartografijo favne in flore) , v letu 2016 pa se je v sodelovanju z ZRSVN OE Novo mesto in Zavoda Svibna tudi bolj intenzivno.

Jamarskih raziskav je bila Ajdovska jama pri Nemški vasi zagotovo deležna l. 1936, saj je 29.11.1936 v katastru jam naveden kot datum njenega odkritja. Jamo je raziskovalo Društvo za raziskovanje podzemnih jam Ljubljana, od l. 2021 naprej pa to intenzivno izvaja Jamarski klub Novo mesto. Ta je v l. 2021 pod Ajdovsko jamo odkril tudi podzemni vodni rov Bruhalnik Podjama, raziskuje (tudi še v l. 2024) pa tudi notranje rove jame.

Vsem raziskovalcem Ajdovske jame pri Nemški vasi gre velika zahvala.

Bernardka Zorko

Viri: www.ajdovska-jama.si, Brodar, S., 1953: Ajdovska jama. Razprave SAZU 3, 7-40, Ljubljana; Hrovat, M., 1989: Ajdovska jama pri Nemški vasi. Znanstveni inštitut filozofske fakultete, Ljubljana.; https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/muzej-ni-placeval-najdbe-so-zato-romale-na-dunaj .

…

15/06/2024

Romanje po starem do Sv. Vida na Ravni

Na letošnji Vidov dan smo v okviru praznikov KS Senuše in KS Veliki Trn organizirali romarski podhod do cerkve Sv. Vida na Ravni. Na kratkem romarskem pohodu smo poskusili pokazati posebnosti skupinskih romanj, kot so bila nekoč: romarski »pušeljc«, romarsko malico, romarsko ljudsko petje, dobrotljivost domačinov ob poti, pete litanije in veseljačenje ob zaključku romanja.

V cerkvi Sv. Vida sta romarje pozdravila predsednik SK Veliki Trn, Anton Janc, ki je predstavil tudi zgodovino cerkve in vasi Ravni (kar je objavil tudi v priložnostni brošuri), predsednica Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, Irena Janc, pa predstavila skrb krajanov do cerkve ter njenih posebnosti – zlasti preoblačenje Marije na desnem stranskem oltarju in Kristusa pod križem na levem stranskem oltarju Sv. Jerneja. Cerkev so tudi praznično okrasili z zelenimi girlandami, ki so jih krajanke spletle po stari navadi.

Bernardka Zorko je predstavila še izročilo Sv. Vida, legendo o njegovem življenju, povezanost s predkrščanskim izročilom, njegov patronat… Sv. Vid je med ljudstvom poznan kot eden od zavetnikov v sili. K njemu so se priporočali lekarnarji, vinogradniki, pivovarji, gostilničarji, rudarji, kovači, gledališki igralci, plesalci, mladi… pa za dober vid in sluh, za domače živali, proti poletnim ujmam, proti božjasti, kačjem piku…

Po starem koledarju je Vidov dan prišel na čas poletnega kresa, zato naj bi imel ker nekaj atributov sončnega božanstva. S tem je povezanih še nekaj vremenskih pregovorov, saj na Vidov dan ne sme biti dežja, sicer bo slaba letina oz. kot je bil stari rek iz okolice Rake: “Dež svetega Vida za strn ni nič prida.” Ali: »Vid, dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj.«

God svetega Vida pomeni v slovenskem izročilu začetek ‘kmečkega poletja’ oz. košnje, kar pove pesem: »Prišel bo sveti Vid, / češnje zorijo. / Fantje po travnikih / travco kosijo.« Pregovor, da je »sveti Vid češenj sit«, je tudi nastal še v dobi starega koledarja. Prav tako je s starim koledarjem povezan tudi rek “O svetem Vidi se skozi noč vidi”.

Romanje smo zaključili zunaj v senci dreves z okrepčilom in petjem. Tudi harmonika ni manjkala. Vreme nam je tudi odlično služilo in če velja navedeni vremenski rek, potem se obeta tudi dobra letina.

Z dogodkom smo v Zavodu Svibna tako zaključili tudi večmesečni projekt o romarskem izročilu.

Romarski pohod je sofinancirala KS Senuše, pri organizaciji pa je sodelovalo tudi Društvo za ohranitev podeželja Veliki Trn.

Fotografije: K. Kortnik, S. Obolnar, B. Zorko