Ajdovske zgodbe ob prvi žetvi za blagodejen dež

24. julija 2022 v popoldanskih urah smo v prijetnem svežem zavetju Ajdovske jame poslušali ajdovske zgodbe, povezane s t.i. praznikom prve žetve, ki je sicer bolj znan v t.i. “keltskih” krajih. Ker so bili Kelti tudi eni od naših ajdovskih prednikov, in ker se je veliko njihovih čudovitih zgodb ohranilo tudi po zaslugi irskih menihov, so bile pripovedi Maše Budič in Nine Milavec povezane z irskim izročilom na teme žetve in nekdanjega keltskega sončnega božanstva Lug(h), katerega sledi je možno najti tudi v naših krajih. O Lugu in prazniku prve žetve ter starem prazničnem krogu leta pa je pripovedovala Bernardka Zorko.

Pripovedi pa so bile pospremljene tudi s čudovito, keltsko obarvano glasbo, ki sta je poustvarila Tjaša Cepuš in Lucijan Cetin. V skladbi za blagodejen dež, letos še prav posebej potreben za dobro letino, pa so sodelovali tudi obiskovalci. Na koncu tudi s petjem ljudske pesmi “Tri ptičice so morje obletele”.

V znamenju prve žetve (spravila žit) pa je bilo tudi okrepčilo, vključno s čudovitim “sončkom” in ostalimi dobrotami, ki sta jih pripravili članici Marjana Les in Maja Šušteršič.

Dogodek je bil del javnih aktivnosti študijskega krožka v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa tudi prireditev Kulturnega društva Fabularij, sofinancirana tudi s strani JSKD in Mestne občine Krško.

Ajdi na prvem gostovanju – v muzeju

Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.

Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.

O dogodku tudi na FB strani PMB >>>

Vlagajmo v naš planet

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…

Vpogled v bogastvo našega podzemlja

Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

Zavod Svibna v letu 2021 s plani za 2022

V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.

Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki).  Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi,  in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.

Tudi v letu 2022  bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!;  v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal  tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva,  povezovanje skupnosti…)  

Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Ob prvem evropskem dnevu travniških sadovnjakov

30. aprila 2021 bo prvič obeležen evropski »Dan travniških sadovnjakov«, pri čemer bo poudarjen pomen teh sadovnjakov za živali, rastline in družbo v celotni Evropi.

Razmišljanje pobudnikov tega dneva delimo tudi v Zavodu Svibna.

Travniški sadovnjaki so naša kulturna dediščina, njihov razvoj pa sega v 17. stoletje, razmah pa se je začel konec 19. in v začetku 20. stoletja – tudi ob pomoči različnih učiteljev sadjarstva, od katerih jih je kar nekaj delovalo v Posavju – npr. župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, Martin Humek, Ivan Pečnik in še bi lahko naštevali… kmečko prebivalstvo so opremili s pomembnim znanjem in v kraje prinesli tudi zanimive sadne sorte.

Zlasti v strmejših, hribovitih legah so travniški sadovnjaki ob pomembni samooskrbi z dragocenim virom prehrane, predstavljali tudi prepotreben vir zaslužka na račun viškov, ki so jih predelali v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje.

V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu. Marsikje jih še danes podirajo zaradi lažje strojne obdelave travnikov, niso pa tudi dovolj ovrednoteni v zakonodaji, ko gre za razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost, za kar smo zakonodajalcu že podali predlog za spremembe.

Vlogo travniških sadovnjakov je potrebno oceniti bolj celovito, ne zgolj iz hipnega ekonomskega učinka. Prispevek k izgledu kulturne krajine in s tem tudi potencialu v turizmu je zgolj eden od dodatnih družbeno ekonomskih učinkov travniških sadovnjakov. S svojimi ekosistemskimi funkcijami predstavljajo tudi odgovor ob prilagajanju na podnebne spremembe, pa naj gre za zadrževanje vlage, prsti, protivetrno zaščito ali pa za ohranjanje oz. povečanje biotske pestrosti tako živalskih kot rastlinskih vrst in nenazadnje tudi genskega materiala sadnih sort.

In seveda je produkt travniških sadovnjakov vrhunsko sadje, ki ob visoki hranilni vrednosti daje tudi tisto nekaj več na ravni subtilnih energij.

30. aprila, pa tudi sicer, vabljeni , da se ustavite ob travniških sadovnjakih, morda tudi sami posadite kašno staro sadno sorto na sejancu za generacije, ki prihajajo… Ali pa si zagotovite kakšen pridelek oz. izdelek, ki je nastal v travniških sadovnjakih.

Vabljeni pa tudi k ogledu nekaj fotoutrinkov iz naših travniških sadovnjakov.

Več o Evropskem dnevu travniških sadovnjakov pa na teh povezavah >>>

Vsakoletno praznovanje Dneva travniških sadovnjakov je v prihodnje predvideno vedno zadnji petek v mesecu aprilu. To je čas v letu, ko cveti večina sadovnjakov v Avstriji, Nemčiji, Švici, francoskih pokrajinah Bretanja in Normandija, Luksemburgu in Sloveniji.

Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode.

Precej jih je možno opaziti tudi v našem neposrednem okolju in nekatera (npr. močvirni travniki) zlasti z vidika kmetijske rabe niso travno zaželena in so zato dostikrat podvržena različnim neustreznim posegom.  Večja močvirna območja so pri nas varovana z različnimi predpisi in ukrepi, manjša pa so večinoma spregledana. Če se postavimo v kožo lastnika, pa ta ob prepotrebnem osveščanju potrebuje tudi druge vrste podporo, saj je njegovo mokrišče v dobrobit širši skupnosti.

Ob vse večji vodni krizi je res potrebno zavedanje, da mokrišča

  • naravno filtrirajo onesnaževala, čistijo  in tako zagotavljajo neoporečno pitno vodo;
  • zadržujejo , shranjujejo vodo in zagotavljajo večino naše sladke vode;
  • da tako ohranjajo pri življenju ljudi in naravo; zagotavljajo življenjski prostor cca 40% vseh vrst na svetu;
  • so vir naše prehrane;
  • kot najdragocenejši ekosistem omogočajo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov na leto;
  • ščitijo pred poplavami in nevihtami, saj vsak aker (0,405 ha) mokrišča vpije do 16,85 milijona litrov poplavne vode;
  • pripomorejo k uravnavanju podnebja, saj šotišča skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave.  

Zato te ekosisteme, od katerega smo živa bitja tako močno odvisna, ne smemo več uničevati, izčrpavati oz. si prizadevati ravno nasprotno.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo.
  • Skrbimo za učinkovito rabo vode in zmanjšujemo onesnaževanje sladkovodnih virov.
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50 %.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3 milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo, obnavljamo mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).

Primerov dobrih praks je tako po svetu kot po Sloveniji vedno več, z njim se lahko pohvalimo tudi v Zavodu Svibna, kjer smo v okviru  projekta Varujvodo postavili hibridno rastlinsko čistilno napravo, ki deluje po principih močvirja, ob tem pa omogoča ponovno uporabo odpadne vode in zmanjšuje pritisk na vodne vire.

Če se ne zmoremo več postaviti v kožo naših pradavnih prednikov, ki so mokrišča imeli za posebna mistična mesta in so jih zato posebej spoštovali, pa do mokrišč odgovorno pristopimo zaradi lastnega preživetja.