Na 3. mednarodni Geonoči v Svibnem o njegovi izjemni krajini

V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.

Letošnja tema ja bila  izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni.  V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.

Glavne teme razprave:
– Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega,
– Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo,
– Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.

Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.

Povezava do video posnetka dogodka >>>

Prispevek v Posavskem Obzorniku >>>

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

O srčnem delu z zemljo

V sredo, 17. aprila 2024, smo gostili Rajka Bošnjaka, ki je zbranim udeležencem iz različnih krajev Posavja in od drugod, v predavanju, ki ga je naslovil “Življenje in delovanje v svetu po meri človeka”, delil svoje izkušnje pri ustvarjanju rodovnega posestva in navduševanjem mladih za delo na zemlji. Pri tem ga odlikuje velika srčnost, spoštovanje in občutek za prostor ter vzgojo mladih, katerim je zlasti preko šolskih vrtov spodbujal sprejemanje odgovornosti, medsebojnega zaupanja, veselje na vrtnarjenjem in delom na zemlji. Rodovno posest Jakčev dol, ki jo ustvarja na Krasu, odlikuje velika srčnost – tako po obliki posesti kot energijah, katerim Rajko občutljivo sledi pri poseganju v prostor in jih ob tem odlično nadgrajuje tudi z energijsko podporo (spirale, piramide, atmosferske antene, dvojnik, tročan, dvojni tročan…).

    Ponovili in nadgradili smo znanje iz sadjarstva

    V nedeljo, 18. februarja 2024 popoldan smo na posesti našega člana Toneta pridobivali in utrjevali znanje iz obrezovanja sadnega drevja. Svoje bogato znanje, je z nami delila kmetijska svetovalka, Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Izpostavila nekaj osnovnih pravil, na osnovi katerih tudi ljubiteljski sadjarji lahko vzgajajo kakovostno sadje za samooskrbo, dala pa tudi precej nasvetov glede preprečevanja bolezni in napadov škodljivcev. Vprašanj in izmenjav izkušenj je bilo toliko, da se je večer se je vse prehitro približal.

    Fotografije: K. Kortnik, B. Zorko

    Premiera AJDa na občinskem prazniku

    V sredo, 7. junija 2023, smo se na stojnici KS Senuše v okviru druženja občanov ob prazniku Mestne občine Krško lokalni javnosti premierno predstavili s pivom »Ajd«. Ideja zanj je nastala ob zaključku projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, v okviru katerega smo skupaj s partnerji razvijali tudi različne ajdovske jedi in tudi jedilni pribor… Ponudba ne bi bila popolna, če ne bi bilo na voljo tudi kaj za odrasle obiskovalce…

    Ne glede na to, da na posavskih ajdovskih najdiščih  še ni dokazov, da bi tam varili/ uporabljali pivo, pa smo v Posavju že pred cca 7000 leti poznali in uporabljali vsaj dve sestavini za pivo – ječmen in pšenico, kar potrjujejo najdbe iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Nekatere arheološke najdbe po svetu pa nakazujejo, da so nekoč morda žita prej uporabljali za pripravo piva kot za moko, in tako tudi naše ajdovsko pivo ni povsem izmišljeno.

    V drugi polovici leta 2022 smo se tako z idejo za ajdovsko pivo obrnili na lokalne »kraft« pivovarje. Na pobudo se je odzval APE Aljaž Papež s.p. in tako konec istega leta že poskusno zvaril jantarnega AJD-a, kot smo ga poimenovali.  V letu 2023 smo poskrbeli še za lastno etiketo in slogan »Ajdi na pivo« ter ga tako od junija 2023 dalje ponujamo tudi v Zavodu Svibna.

    Prvi odziv na pivo je navdušujoč, kar potrjuje tudi dejstvo, je bil en degustacijski sod premalo. Če je naš AJD prilagojen sodobnim okusom, pa bomo v okviru eksperimentalnih delavnic za zainteresirane pripravili tudi prikaz varjenja piva na kamenodobni način, kot so npr. že pripravljali tudi “koliščarsko pivo“.

    Več od dogodku >>>

    Fotografije: B. Colarič, B. Zorko 

    Obnavljamo biotsko raznovrstnost

    Iz zavedanja, da smo med seboj neskončno prepleteni, da smo vsi del dinamične Celote, po svojih zmožnostih in znanju prispevajmo k ohranitvi pestrosti Življenja, kar bo konec koncev največ koristi prineslo ravno človeški populaciji – ne samo zaradi občudovanja barv, vzorcev, vonjav, zvokov in s tem za ustvarjalni navdih in duhovno zavetje, tudi ne samo zaradi neverjetnih prilagoditev vrst, ki so v navdih tudi tehnološkim inovacijam… Od pestrosti rastlinskih in živalskih vrst je preprosto odvisno naše zdravje, naše fizično preživetje, pa naj si gre za pridelavo kakovostne hrane ali ugodne razmere za bivanje.

    Če s tem zavedanjem gojimo odnos do vsega živega, pravzaprav še največ storimo zase… Četudi je morda za to potrebno malo več fizičnega dela, kot se dogaja na malih kmetijah…

    Čeprav se vse bolj priznava, da je biološka raznovrstnost globalna dobrina izjemne vrednosti za prihodnje generacije, pa se število vrst zaradi nekaterih človeških dejavnosti znatno manjša. Mednarodni dan biološke raznovrstnosti, ki se se vsako leto obeležuje 22. maja, tako poudarja pomen izobraževanja in osveščanja javnosti o tej problematiki. Več >>>

    Nedeljska šola v ekološkem sadovnjaku

    V nedeljo, 7. maja 2023 popoldan, je bilo za člane Zavoda Svibna organizirano nedeljsko izobraževanje na temo ekološke pridelave sadja.  Svoje bogate izkušnje nam je v okviru sprehoda po ekološkem sadovnjaku Ekološke kmetije Adrečkovi delila specialistka, svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence. Od blizu smo si ogledali pridelavo marelic, hrušk, orehov, leske, malin, češenj, kutine, kostanja in  jagod, dobili veliko uporabnih nasvetov tudi v zvezi ekološko pridelavo vinskega in namiznega grozdja, ob tem pa smo tudi katere sorte posameznega sadja so najboljše. Ob bogato obloženi mizi pa  smo si izmenjali tudi marsikatero uporabno izkušnjo. Nedeljska »šola« je tako trajala vse do poznega večera… 

    Fotografije: Katarina, Sašo in Bernardka

    Ajdovske zgodbe ob prvi žetvi za blagodejen dež

    24. julija 2022 v popoldanskih urah smo v prijetnem svežem zavetju Ajdovske jame poslušali ajdovske zgodbe, povezane s t.i. praznikom prve žetve, ki je sicer bolj znan v t.i. “keltskih” krajih. Ker so bili Kelti tudi eni od naših ajdovskih prednikov, in ker se je veliko njihovih čudovitih zgodb ohranilo tudi po zaslugi irskih menihov, so bile pripovedi Maše Budič in Nine Milavec povezane z irskim izročilom na teme žetve in nekdanjega keltskega sončnega božanstva Lug(h), katerega sledi je možno najti tudi v naših krajih. O Lugu in prazniku prve žetve ter starem prazničnem krogu leta pa je pripovedovala Bernardka Zorko.

    Pripovedi pa so bile pospremljene tudi s čudovito, keltsko obarvano glasbo, ki sta je poustvarila Tjaša Cepuš in Lucijan Cetin. V skladbi za blagodejen dež, letos še prav posebej potreben za dobro letino, pa so sodelovali tudi obiskovalci. Na koncu tudi s petjem ljudske pesmi “Tri ptičice so morje obletele”.

    V znamenju prve žetve (spravila žit) pa je bilo tudi okrepčilo, vključno s čudovitim “sončkom” in ostalimi dobrotami, ki sta jih pripravili članici Marjana Les in Maja Šušteršič.

    Dogodek je bil del javnih aktivnosti študijskega krožka v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa tudi prireditev Kulturnega društva Fabularij, sofinancirana tudi s strani JSKD in Mestne občine Krško.

    Ajdi na prvem gostovanju – v muzeju

    Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.

    Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.

    O dogodku tudi na FB strani PMB >>>

    Vlagajmo v naš planet

    Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

    Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

    Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

    V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…