Vseslovensko petje s srci ponovno tudi v  Brezovski Gori

V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).

V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.

FB objava >>>

Foto: S. Obolnar, B. Zorko

Utrinki z zadnjih obiskov Ajdovske jame v tej sezoni

V nedeljo, 13. aprila 2025, dopoldan, smo Mestni občini Krško, v imenu katere se je dogodka udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti, gospa Vesna Kržan Marković, pomagali  izvesti vodenja ob zadnjem odpiralnem vikendu Ajdovske jame v tej sezoni.

Občina je sicer poskrbela, da je bila jama ob vikendih od 15. oktobra 2024 odprta, oz. bo odprta še do 15. aprila 2025, za vstop brez vodenja. Bilo pa je kar nekaj pobud, da se občasno organizira tudi vodenje, pa smo tako to poskusno izvedli to nedeljo.

Ob tem smo v pomladno cvetje in zelenje odeti naravi pred jamo  obiskovalcem s pomočjo replik  arheoloških najdb pokazali tudi nekaj možnih interpretacij uporabe najdenih predmetov v Ajdovski jami iz obdobja mlajše kamene dobe (cca 7000 let nazaj).

V jami je obiskovalce »pozdravilo« še nekaj netopirjev, ki so v njej ostali še od zimske sezone, se pa s toplimi dnevi obeta prihod večje porodniške kolonije netopirjev. Ti so v prejšnjih sezonah v jami pustili tudi večje količine gvana. V jami smo si ogledali še lokacije kamenodobnih pokopov in ostale posege v jamski prostor ter še sledi nekdanjih raziskovalcev jame.

Ker pa je bil to dan prve spomladanske polne lune, smo v jami, ki je nekoč služila tudi kot svetišče, za dobro letino zapeli staro ljudsko pesem »Tri ptičice so morje obletele«.

Jama bo torej zaprta do 15. oktobra, ko bodo netopirski mladiči že odrasli in se umaknili v druge jamske prostore na zimsko hibernacijo, vabi pa v poletnem času na obisk, sprehod, meditacijo tudi narava pred jamo.

Zahvaljujemo se za obisk, domačinom in tudi tistim, ki so prišli tudi iz drugih koncev Slovenije. Ob začetku odpiralne sezone pa se morda snidemo spet na kakšnem dogodku.

Zavod Svibna in Mestna občina Krško sta opravo in jamsko infrastrukturo vzpostavili v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

Upamo, da se predpisi za potrebno urejanje skrbništev malih turističnih jam čimprej sprejmejo, in da se pridobijo tudi potrebni viri za vzpostavitev ostale infrastrukture, ter da bosta tako obisk kot spoznavanje življenja (in modrosti) naših pradavnih prednikov še bolj doživeta in bolj dostopna.

Foto: Julijana Zorko, Katarina Kortnik

Objava Mestne občine Krško >>>

Spomladansko olepšanje Ajdovske jame

Prvo aprilsko nedeljo smo namenili urejanju okolice in notranjosti Ajdovske jame. Očistili smo vhodna vrata, talne luči, ograje, smerokaze, info table… Obenem pa smo na pobočju okoli obeh vhodov dodali nekaj gozdnih dreves, med drugim tudi bresta, ki je nekoč obvladoval to območje. Obrezali smo tudi invazivno grmovje in drevje, cvetlice, ki krasijo pot do obeh vhodov in samo pobočje, pa pustili, da odcvetijo.

Tako je vse pripravljeno na zadnje obiske Ajdovske jame v tej sezoni.

Park Ajdovska jama v Zavodu Svibna urejamo po naročilu Mestne občine Krško.

Na 3. mednarodni Geonoči v Svibnem o njegovi izjemni krajini

V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.

Letošnja tema ja bila  izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni.  V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.

Glavne teme razprave:
– Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega,
– Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo,
– Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.

Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.

Povezava do video posnetka dogodka >>>

Prispevek v Posavskem Obzorniku >>>

O moči in zdravilnosti glasu in petja

V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila  biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.

Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir. 

23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>

P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.

Foto: Aleš F., Bernardka Z.

Kelti na obisku v Posavskem muzeju Brežice

Raziskovanje prazgodovine, »ajdovskih« obdobij, smo v preteklem letu usmerili v obdobje mlajše železne dobe – obdobje Keltov. Pri tem smo si pomagali tudi z gradivi  arheologov in rezultati preteklih projektov.

V letu 2025  to raziskovanje še poglabljamo. Pri tem smo še posebej veseli sodelovanja s Posavskim muzejem Brežice (PMB), ki v svojem bogatem arheološkem gradivu hrani tudi veliko zanimivih najdb iz mlajše železne dobe v Posavju.  V petek, 28. marca 2025, je tako skupina interpretov Zavoda Svibna šla na študijski obisk v PMB, s ciljem nadgraditi poznavanje obdobja Keltov v Posavju in preveriti ustreznost uporabe replik posavskih keltskih najdb. Da bi bilo to raziskovanje čimbolj doživeto, smo se oblekli tudi keltske kostume. Posebej nas je pritegnila replika keltskega bojnega voza, katerega nosilnost in rabo smo ob budnem očesu arheologov Jane in Timoteja  tudi preverili. Kot smo izvedeli, je replika voza izdelana tako, da je tudi za praktično uporabo na terenu. Pri morebitnem testiranju bomo z veseljem sodelovali.

Obisk PMB pa smo zaključili že z ogledom Vodovodnega stolpa z zanimivo razstavo o uporabi vode in krasnim razgledom na Brežice.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2004 – nadaljnji izzivi

Draga izkušnja preteklega leta, ko smo jeseni 2003 s prvim Festivalom življenja naredili kar precejšnji primanjkljaj, nas je v letu 2004 usmerila v organizacijo manjših dogodkov.

Da bi povezali zanimivosti in ponudnike Krškega gričevja, smo v sodelovanju s Turističnim društvom Brezovska Gora strasirali t. i. Dunajsko pešpot, ki vodi od Brestanice oz. Gunt (Gostilne Pečnik) na Dunaj pri Krškem in nato mimo Hiše frankinje Kerin v Straži pri Krškem preko Senožet in Ivandola do Nemške vasi – razgledna točke ob  c. sv. Štefana, Kleti Žarn (zdaj Albiana) in naprej po vasi do Ajdovske jame. Od tam pa na Brezovsko Goro, nazaj na Ivandol, Kobile (Etnološke zbirke Šribar), Skakalnic v Spodnjih Dulah,  Gore in nazaj preko Dunaja do izhodišča. Začetku leta smo organizirali tudi prvi pohod po Dunajski poti.

V marcu 2004 smo na preprost način označili zdravilne točke na Dunaju in tako vzpostavili prve zdravilne poljane v Posavju. Domačini so jih lepo sprejeli in zanje lepo skrbeli, počasi pa so začeli prihajati tudi obiskovalci.

Bili pa smo malo manj pozorni na dogajanje, ki se je takrat odvijalo na državni ravni (kar bi pravzaprav morali biti pozorni tudi ž leto prej). Namreč v začetku leta 2004 se je tudi v Sloveniji uveljavila habitatna direktiva Nature 2000, po kateri je bilo v  to evropsko vključeno tudi območje Natura 2000 Ajdovska jama. Prav tako je bilo tega leta sprejet Pravilnik o naravnih vrednotah in pa Zakon o varstvo podzemnih jam, ki je vse jame podržavil – tudi Ajdovsko jamo. To je presenetilo tudi Občino Krško, ki je pretekla leta s podporo Ministrstva za kulturo vložila precej sredstev v jamsko infrastrukturo in dostop do jame.  V prvih mesecih leta sicer nismo zaznali bistvenih sprememb, razen navodila, da se v mesecu juniju in juliju v jamo ne vodi, ker takrat v njej netopirji kotijo mladiče. Občina Krško si je sicer prizadevala za povrnitev stroškov investicije, s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor pa smo dobili zagotovilo, da se bo upravljanje Ajdovske jame reševalo prioritetno, saj je malimi turističnimi jamami edina bila brez uradnega upravljavca (ključ jame je namreč nosilka Vrbovega Loga prejela od Občine začasno – do ureditve upravljanja).

Tako smo programe v jami izvajali do konca maja, v začetku junija pa pomagali pri organizaciji koncerta ljudskih pevcev Roženkratvt, ki se je odvijal na jasi pred jamo.

Konec maja smo sodelovali pri etnološki prireditvi Pušenšank pri Kerinovih na Straži pri Krškem, v okviru katere se je izvedla etno igra, prepletena z  nastopi Folklorne skupine iz Artič, Florjanov z Rake in skupine Vajnštajn iz Šmartnega ob Paki.

Potem pa smo napovedali in seveda javno prijavili po vseh predpisih prireditev Magična kresna noč pred Ajdovsko jamo in jo tudi precej promovirali v medijih.

Pa je prišlo s strani Občine Krško opozorilo, ki so ga prenesli naprej od Ministrstva za okolje in prostor ministrstva – da bi s prireditvijo lahko vznemirili netopirje v jami, ki v njej kotijo. Ko smo se zavezali, da ne bomo nikogar spustili do vhodov v jamo in dostop omejili že spodaj pri začetku obeh stopnišč, in ne bomo uporabljali ozvočenja, nam je bila prireditev odobrena. Je pa v jami ves čas prireditve odziv netopirjev spremljal eden od biologov, ki je nato za nadaljnje dogodke spisal še nekaj priporočil.  Na prireditvi so se prepletale različne pripovedi, povezane s kresom, ljudsko petje (pri tem so sodelovali KD sv. Lovrenc Gora, Ančka in Bernardka, KUD Slovenija), ljudski ples (Folklorna skupina Artiče) , po prižigu kresa pa je sledil še ples Kresnic (domačih žensk) ob spremstvu bobnarjev Nina Moreškiča.

Poleti smo ponovno izvedli  poletni tabor –  starih poti, v okviru katerega smo se učili kovanja s poudarkom na keltskih replikah, zdravilnosti bobnanja, praznovali praznik prve žetve, spoznavali sporočilnost dreves in raziskovali okolico…

Konec oktobra smo Festival življenja smo v primerjavi s prejšnjim letom precej bolj skromno zastavili, čeprav še vedno z mednarodno udeležbo, a brez sejma in koncertov. Smo pa festivalske dogodke razporedili med več vikendi oktobra, začenši s pohodom po Podjamski drevesni poti (tudi rezultat koprodukcijskega krožka z Ljudsko univerzo Krško), nato med tednom s kulturnim dnem za učence OŠ Leskovec, v osrednjem vikendu festivala pa odprli manjšo razstavo učencev OŠ Leskovec  »Čarovniški pripomočki naših babic«,  foto razstavo »Čarobne rastline Podjame«, osrednja tema delavnic, pri katerih so sodelovali tudi gostje iz tujine, pa je bil obred v različnih kulturah in tradicijah.. Program je vključeval tudi obisk Ajdovske jame in na zaključni dan tudi Dunaja nad Krškim z zaključkom v Kleti oz. Hiši frankinje Kerin.

Tako kot pri kresni noči in poletnem taboru je tudi pri tem festivalu sodelovalo novo ustavljeno društvo Borov Log, ki se je specializiralo na raziskovanje keltskega izročila.

V jesenskem času sodelovali ponovno tudi pri Martinovem pohodu, ki je potekal po več krakih do Kleti Žarnovih (Albiana) v Nemški vasi.

Ob navedenih programih za širšo javnost pa se je izvajalo tudi različna izobraževana s področja ljudskega oz. komplementarnega zdravilstva. Na prehodu leta pa je bilo že jasno, da vsem novim izzivom s.p. oblika ne zadošča več…

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2003 – prvi izzivi

Jeseni 2003 je bila napovedana otvoritev Ajdovske jame (njene prenovljene infrastrukture)  in s tem tudi uradna vzpostavitev turističnega obiska. Se je pa pred in po tem dogajalo še marsikaj…

V sezoni 2002/03,  torej že zadnja meseca 2002 in potem intenzivno  letu 2003 se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško izvajal študijski krožek  »Zapuščina Keltov v Posavju«, v okviru katerega smo raziskovali posavska železnodobna arheološka najdišča, ob tem pa še ostalo, kar je vsaj malo »dišalo« po njih. Pobudnik za krožek je bil Mariborčan Zlatko Križan, ki smo ga kontaktirali že ob vzpostavljanju multimedijske razstave o čarovnicah leta 2002. Tema je bila skrivnostno zanimiva, pa se je tako krožka udeležilo precej Posavcev, prihajali pa so tudi iz drugih krajev Slovenije.

Poleti smo organizirali tudi prvi poletni tabor »Narava kot učilnica«, na katerem smo iz naravnih surovin iz bližnje okolice izdelali krušno peč in se učili preproste kulinarike na odprtem ognju, obenem pa raziskovali okolico – s poudarkom na Dunaju pri Krškem.

In počasi smo se začeli pripravljati na dolgo pričakovano otvoritev Ajdovske jame.

Pooblastilo za vodenje po jami sicer prejela Bernardka Zorko osebno, a ker pomeni delo z jamo precej več kot zgolj vodenje skupin, je že v začetku leta dala pobudo za ustanovitev  Turističnega društva Jamska skupnost Brezovska Gora.  Društvo je v nekaj mesecih  dobilo precej članov, ne zgolj iz Brezovske Gore, ampak tudi iz okoliških vasi in celo izven občinskih meja. Prevzelo je urejanje okolice vhodov do Ajdovske jame in tudi tehnično podporo pri otvoritvi Ajdovske jame. Vrbov Log pa je ob otvoritvi Ajdovske jame, kar je organizirala Občina Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško,  zagotovil prostor za predavanje arheologinje Milene Horvat ter izvedel povezovanje otvoritve. Zaradi velikega interesa se je moralo predavanje zaradi omejenega hramskega prostora izvesti v več ponovitvah, pa tudi prevoz obiskovalcev je zaradi pomanjkanja parkirnih  mest moral potekali iz Senuš do Brezovske Gore, kar so odlično izvedli člani gasilskih društev.

Po takem prvem odzivu obiskovalcev smo tako z velim optimizmom pripravljali tudi prvi mednarodni Festival Življenja, ki je potekal med 30. 10. – 2. 11. 2003.

Program je bil nadvse bogat – tridnevni program delavnic z mednarodno udeležbo predavateljev (Slovenija, USA, Avstrija, Nemčija), multimedijska razstava Čarovnice – Drugo Poglavje    (Nova vprašanja, novi odgovori – Ali obstajajo sedaj? In kdo so čarovnice danes?),  Praznovanje keltskega novega leta v izvedbi študijskega krožka, ki je predstavil tudi svoje celoletno raziskovanje prisotnosti Keltov v Posavju), sejem zdravilcev, koncerti etno skupin (Katice, Katalena, Trutamora Slovenica, Tantadruj, Nino Moreškič  s skupino Afir Bafir)… Sodeloval je tudi »Kvartet božanskega instrumenta” – hornistov Glasbene šole Krško. Program pa je vključeval tudi obiske arheoloških najdišč – Ajdovske jame in Dunaja nad Krškim.

Dogajalo se je na treh prizoriščih, kar je bil izjemen logistični zalogaj, še zlasti zato ker Brezovska Gora in okolica ne premoreta kaj dosti javne infrastrukture za tovrstne aktivnosti (smo pa na vseh zagotovili šotore, za koncerte npr. šotor za cca 400 obiskovalcev s šankom, odrom…). Tehnično in organizacijsko podporo je sicer v prostovoljskem delu nudilo Turistično društvo Jamska skupnost in še nekaj prostovoljcev iz drugih krajev, večino produkcijskih stroškov in dela pa je prevzel Vrbov Log. Dogodek je bil organizacijsko, vsebinsko in finančno zahteven, ki je omogočil zadovoljstvo udeležencev, a precejšnjo finančno izgubo, tudi zaradi slabega vremena, ki je botrovalo slabšemu obisku koncertov, s katerimi se je predvidelo kriti nekatere druge stroške festivala. Organizacija festivala je bila bogata izkušnja, ki je opozorila na prve omejitve in privedla do spoznanja: vsi dogodki ne sodijo v vsak prostor in ne v vsak čas … in da je “manj lahko več”…

Fotografije: arhiv Bernardke Zorko

Kot Ljudski pevci iz Brezovske Gore prvič javno na Velikem Trnu

V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.

Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.

Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.

Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.

Več o dogodku:

Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko

Štefanov pohod mimo Ajdovske jame

Na vrhu nad Ajdovsko jamo, na krasni razgledni točki, stoji cerkev sveta Štefana, podružnica leskovške župnije. Na Štefanovo, 26. decembra, pa tudi ob drugih priložnostih, se je do te cerkvice vedno rado poromalo. Letos je Mestna četrt Leskovec Štefanov pohod organizirala že 11. zapored. Povabilu, da pridemo do cerkve iz več strani, smo se odzvali tudi v KS Senuše in Zavodu Svibna, v sam pohod pa vključili še ogled Ajdovske jame ter se nato skozi Nemško vas in predel »Brijuce« povzpeli do sv. Štefana. Lepo vreme je privabilo veliko ljudi, ki so se po maši, blagoslovu vode, soli in konj, lahko še pokrepčali z dobrotami, ki so jih pripravili gostoljubni domačini.