Ajdovsko popotovanje po Slavoniji in Vojvodini

Zadnji julijski vikend se je večina članov ajdovske interpretacije skupine, ki v letu 2026 deluje tudi v okviru Študijskega krožka Veščine iz davnine, odpravila na izobraževalno popotovanje. Osrednji cilj nam je bil Keltsko selo Inđija, na poti do tam pa smo se ustavili še v Muzeju Vučedolske kulture, ki je vzpostavljen na mestu obsežnega arheološkega najdišča ob Donavi, in pripoveduje zgodbo o kraju in ljudeh, ki so tu živeli v 3. tisočletju pr. n. št.  (eneolitik – bakrena doba, blizu našim koliščarjem).  Zaradi naravnih danosti se je na lokaciji razvilo obsežno, v takratnem času evropsko pomembno mesto, katerega sledi arheologi še vedno odkrivajo.  Muzej je sodobno zastavljen, z zanimivo interpretacijo, v razvoju pa je ostala še infrastruktura parka. Za našo skupino je bila zlasti navdihujoča predstavitev oblačilnega videza, kar bomo uporabili tudi v okviru učenja rokodelskih veščin in dodelavi lastnih kostumov. Ob tem pa moramo pohvaliti tudi prizadevanja lokalnih (vukovarskih) in državnih hrvaških institucij, ki so tudi s pomočjo EU sredstev zastavili tako celovito predstavitev tega arheološkega najdišča, česar bi si močno želeli tudi za naša – Ajdovsko jamo, Neviodunum, Libno,…

Iz povsem drugega, a še vedno prazgodovinskega, obdobja (3. stoletje pr. n. št.) pa je Keltsko selo v kraju Inđija v Vojvodini. Na osnovi številnih keltskih najdb (plemena Skordiski) v okolici je ta kompleks, ki ga sestavljajo ključni objekti nekdanje keltske družbe, vse na verodostojnih arheoloških zasnovah, zaživel sredi leta 2021. Ob historičnih objektih in muzejski razstavi je obiskovalcem, zlasti družinam, na voljo tudi keltska gostilna, muzejska trgovina, adrenalinski park, prostori za delavnice… Projekt je izvedla Turistična organizacija občine Inđija, večinoma s finančnimi sredstvi občine Inđija, s subvencijami Ministrstva za trgovino, turizem in telekomunikacije ter Pokrajinskega sekretariata za kulturo. Kompleks je javnosti na voljo v topli dobi leta med vikendi, pri tem pa sodelujejo večinoma prostovoljci oz. pogodbeni sodelavci, kot je  npr. tudi naš vodnik Nenad, ki nas je, kostumiran v druida, popeljal po vseh lokacijah in naše poznavanje obdobja Keltov (mlajše železne dobe) osvetlil še z drugega zornega kota. Je pa naša skupina, oblečena v rekonstruirano opravo posavskega keltskega plemena Latobiki,  našim gostiteljem predstavila interpretacijo oblačilne kulture in primer izvedbe doživetja za obiskovalce v povezavi s prazniki kroga leta (tokrat prve žetve). Tako smo se odlično dopolnili in vzajemnem navdušenju željni nadaljnjega sodelovanja. Našim gostiteljem, z direktorjem Turistične organizacije občine Inđija na čelu, pa se zahvaljujemo za odlično gostoljubje.

Keltsko selo Inđija je primer doživljajske interpretacije določenega zgodovinskega obdobja, ki bi jo lahko v sodelovanju različnih deležnikov vzpostavili tudi pri nas, npr. na območju Neviodunuma.

Naše zgodovinsko popotovanje po Slavoniji in Vojvodini pa smo zaokrožili tudi z obiski nekaterih drugih lokacij (mesto Vukovar, Novi Sad in Petrovaradin, Vrdnik), obogateno pa je bilo obilno mero odlične kulinarike in dobre volje.

Več o dogajanju v Keltskem selu: FB stran Keltsko selo Inđija

Objava v Posavskem Obzorniku >>>

Na Čivkih iz preteklosti

V torek, 14. julija 2026 smo se v okviru študijskega krožka Veščine iz davnine ogledali razstavo Čivki iz preteklosti, ki je bila prvič predstavljane na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, na katerem je bila Slovenija častna gostja, dobro polovico letošnjega leta pa je na ogled v Cankarjevem domu. Arheološki predmeti, najdeni na slovenskem ozemlju , od prazgodovine do srednjega veka,  pripovedujejo o simbolnem  svetu in sporazumevanju takratnih ljudi in  omogočajo celovit vpogled na življenje in razvoj skupnost na območju današnje Slovenije.

Ob vodenem ogledu smo imeli možnost pobliže spoznati nekatere izjemne predmete (od neandertalčeve piščali, lončenih ropotulj, različne simbolne predmete, pa tui predmete z vrezanimi znaki in najzgodnejšimi zapisanimi – venetskimi – besedami,…) , nekatere tudi originalne, ki jih bo po zaključku te razstave možno spet videti v muzejih širom po Sloveniji, od koder so na to razstavo tudi prišli.

Sprehodili smo se še po stari Ljubljani, degustirali stare slovenske jedi (štruklje), na vlaku, na katerem smo tudi doživeli posebno izkušnjo, pa smo se pogovorili tudi o nadaljnjih aktivnostih.

Več o razstavi >>>

Vseslovensko petje s srci – letos tudi na Velikem Trnu

Na letošnji Jurjev dan, v četrtek, 23. aprila 2026, ob 18. uri, smo člani pevske skupine Ljudski pevci iz hrama Zavoda Svibna tretjič zapored pripravili pevski dogodek, s katerim smo se tudi tokrat vključili v Vseslovensko petje s srci, ki je sicer po Sloveniji potekalo že devetič. Cilj te pobude je opozoriti na bogato slovensko pevsko tradicijo in pomen njenega ohranjanja, povezovanje in ustvarjanje prijetnega vzdušja v skupnosti ter dobrega počutja na sploh.

Skupno prepevanje prispeva k povečanju energije, nas poveže v enotno zvočno celoto. To so vedeli že naši predniki, ki so ob delu vsakodnevno prepevali. Sodobni svet nas je od te prvobitnosti odtujil in osamil. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija, ko po tradiciji zavetnik Zeleni Jurij prinaša v naše domove zeleno vejico za dobro letino. S petjem priklicujemo zdravje in obilje v naše domove.

“Peti in pripovedovati z lastnim glasom je velik dar življenja, ki so ga naši predniki polno živeli prav s skupnim, ljudskim petjem in bo z dobo digitalizacije in življenja z ekrani njegovo ohranjanje še večji izziv, kot doslej ali pa edino pribežališče k naravnosti in ‘normalnosti’. Prav ljudska pesem, igre in plesi nosijo kodo večnega ritma človekove povezave z naravnostjo in obenem nravnostjo.” (Ljoba Jenče)

Letos smo lokacijo dogodka prenesli pred cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu, eno najlepših razglednih točk Krškega gričevja, od koder se je s pogledom iz cca 30 grl  in prav toliko src širil tudi zvok znanih in manj znanih ljudskih pesmi. Ob obveznem programu smo zapeli še nekatere druge ljudske pesmi – povezane z naravo in Zelenim Jurijem (med drugim tudi dve jurjevski kolednici, ki izvirata z naših gričev), v cerkvi pa smo zapeli še dve stari romarski ljudski pesmi.  Gospod župnik Marko Burger pa nam je ob tem predstavil še zgodovino cerkve in nas pohvalil, da ohranjamo slovensko izročilo. Naše druženje pa smo zaključili v lokalni gostilni – seveda tudi ljudskim petjem.

Za sodelovanje pri dogodku se zahvaljujemo Župniji Veliki Trn in Društvu za ohranitev podeželja Veliki Trn.

Foto: Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Objava v Posavskem Obzorniku >>>

Ajdovsko pevska strokovna ekskurzija po Beli krajini

Na čudovito soboto, 18. aprila 2026, smo ponovno izvedli strokovno ekskurzijo, ki postaja tradicionalna izobraževalna in družabna aktivnost več skupin oz. študijskih krožkov, ki delujejo v okviru Zavoda Svibna. Tokrat smo jo mahnili proti Beli krajini, kjer smo raziskovali tako sledi pradavnih prebivalcev – Ajdov kot tudi ljudsko izročilo in naravne zanimivosti.

Seveda je moral priti prvi postanek takoj na »meji v Svobodno belokranjsko ozemlje« v gostilni Badovinac v kraju Jugorje, kjer smo bili deležni tudi   njihovega znamenitega zdravilo Karampampuli.

Nato pa smo se podali na spoznavanje belokranjske prazgodovine – od Judovske hiše, jamskega arheološkega najdišča izpred 11.000 let pr. n. št., pa tudi iz kasnejših prazgodovinskih obdobij, do katerega smo se sprehodili ob slikoviti reki Krupi. V Podzemlju oz. na hribu Kučar smo prišli v stik z zapuščino železnih dob in pozne antike, saj so tam odkrili bogate ostanke naselja iz starejše in mlajše železne dobe (od 8. do 1. stoletja pred našim štetjem in zgodnjekrščanski stavbni kompleks iz 5. stoletja našega štetja. Ob tem smo uživali tudi v čudovitem razgledu in od našega vodnika Janka slišali pa pripoved o Velebabi in kako je hrib Kučar sploh nastal >>>  Pripovedka o Velebabi. Zadnja arheološka lokacija, ki smo jo obiskali, prav tako v čudovitem naravnem okolju blizu Rožanca, pa je bil Mitrej , v steno opuščenega antičnega kamnoloma ob koncu 2. stoletja vklesana podoba Mitre, perzijskega sončnega boga. Kot izhaja in napisa na obeležju, naj bi se z njim postavite ji , verjetno rimski trgovci  ali magistrati (uradniki) priporočili za svoje zdravje in zdravje družinskih članov.

Ustavili pa smo se tudi pred vasjo Otok, na območju nekdanjega letališča, pri Letalu DC-3 (Dakota) – ameriškem transportnem letalu iz 2. sv. Vojne in se tako spomnili tudi tega obdobja.

Ob zgodovini pa smo spoznavali tudi naravne zanimivosti Bele krajine. Med drugim tudi endemita – črnega močerila (črno človeško ribico) na domačiji Zupančič, v naravoslovni zbirki Center narave Bele krajine v okviru Muzejske hiše Semič pa majhno, dobrih 13 mm veliko jamsko školjko kongerijo, ki je še ostanek geološke dobe terciar. V petdesetih milijonih let je preživela izumrtje dinozavrov in tudi onesnaženje reke Krupe v 80. letih prejšnjega stoletja.

V Muzejski hiši Semič smo ob hitrem pregledu še ostalih zbirk spoznali zgodovino kraja, obisk pa zaključili z degustacijo vin člana Društva vinogradnikov Semič. Pred in po kosilu oz. večerji pa smo si ogledali še učni vrt dr. Derganca, katerega osrednji del predstavlja travniški sadovnjak, ob tem pa so še ekološki vinograd in zeliščni vrt.

Na več lokacijah pa je naše druženje povezala tudi ljudska pesem. Peli smo  predvsem belokranjske ljudske pesmi (ki so mnoge tudi močno povezane s predkrščanskim časom), ter druge o naravi, ker pa je to že čas zelenega Jurija, smo zapeli tudi dve jurjevski kolednici. Belokranjska kola pa smo zaradi preutrujenosti obravnavali le v teoriji. Na vrsto pa pridejo ob prvi priložnosti.  

Seveda pa Bela krajina vabi vedno znova in znova.

FB objava – Borivoj Ladišić >>>

Peli smo na prireditvi ob Materinskem dnevu

V sredo, 25. marca 2026, smo Ljudski pevci iz hrama, ki delujemo v okviru Zavoda Svibna, sodelovali na prijetni prireditvi, ki jo vrsto let organizira Krajevna skupnost Senuše v poklon mamam. Predstavili smo se s štirimi pesmimi, ki opevajo materinsko ljubezen oz. hvaležnost za materinsko ljubezen, uživali pa smo tudi v nastopih otrok iz krajevne skupnosti in članov Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn. Po zaključeni prireditvi pa se je povsem spontano zapelo še nekaj znanih ljudskih pesmi.

O dogodku tudi v Posavskem Obzorniku >>>

Na Gregorjevo prvič vadili na Velikem Trnu

Na letošnje Gregorjevo smo “Ljudski pevci iz hrama” začeli s pevskimi srečanji na Velikem Trnu. Gostimo v prijetnih obnovljenih prostorih “Naše hiše 470”, nekdanje stare šole, zdaj v upravljanju KS Veliki Trn, katere predsednik, Anton Janc, nas je ob tej priložnosti posebej pozdravil in nam zaželel dobrodošlico.

Tokratno srečanje smo ob pripravah na nastop ob materinskem dnevu posvetili Gregorjevemu in petju ljudskih pesmi, povezanih s pticami, spomnili smo se pa tudi preostalih šeg (v naših krajih npr. se verjelo, da imajo takrat ptiči svatbo in se jim je zato na drevesa obešalo piškote).

Seveda pa tudi drugih pesmi, “za dušo”, ni manjkalo.

Foto: Bernardka Zorko

Veščine iz davnine na debeli četrtek

Na letošnji »debeli« četrtek je z novo sezono izobraževalnih srečanj (in tudi javnih nastopov) začela tudi skupina interpretov prazgodovinske, ajdovske dediščine – kot študijski krožek »Veščine iz davnine«. Nadgrajevali bomo s spoznavanjem prazgodovinskih arheoloških najdb in najdišč, na osnovi teh pa tudi nadgrajevali  interpretacijo rabe določenih predmetov in veščin (zlasti za obdobji mlajše kamene in mlajše železne dobe). Tudi letos imamo v načrtu strokovno ekskurzijo, obiske  razstav in gostovanja, predstavili pa se bomo tudi lokalnih dogodkih.

Srečanje smo, kot se za »debeli« četrtek spodobi, nadgradili z mesenimi dobrotami – tudi v spomin na gostovanje na Češkem in njihovo specialiteto, ki se je noben »Kelt« ne bi branil – »veprovo koleno«. Spomine na to, res zanimivo izkušnjo z mednarodnega keltskega festivala pa smo obudili tudi s pomočjo spominske foto knjige. “Debeli četrtek” je bil tudi izhodišče naših pogovorov o prazgodovinskem prehranjevanju in odnosu takratnih ljudi do hrane.

Tudi letos bo poučno in zabavno – in tako v ajdovske kroge vabljen še kdo, ki ga zanimajo davna zgodovina, ročne spretnosti, igra, potovanja, narava,…

Ponovno smo peli na prireditvi “Ocvirki in vino”

V nedeljo, 25. januarja 2026, je pevska sekcija (oz. krožek) Zavoda Svibna, pod imenom “Ljudski pevci iz hrama”, ponovno sodelovala na svetoduški prireditvi “Ocvirki in vino”. Zapeli smo tri priložnostne pesmi, ena od teh je bila tudi malce prirejena Pavčkova Hvalnica cvičku. Po zaključku prireditve, pa smo v krogu zbranih, ki so okušali ocvirkove in tekoče dobrote, zapeli še kar nekaj ljudskih pesmi. Veseli smo sodelovanja tudi ostalih – saj je cilj našega delovanja ravno ohranjanje in promocija ljudskega petja.

Več >> objava v Posavskem Obzorniku

Foto: Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Novi pogledi na arheologijo jam s prazničnim zaključkom

V petek, 5. decembra 2025, na 141.obletnico  prvega zabeleženega raziskovalnega obiska Ajdovske jame pri Nemški vasi, smo gostili arheologinjo in jamarko Zvonko Janežič (tudi članico Jamarskega kluba Novo mesto, ki je podprl dogodek), ki se intenzivno ukvarja z odkrivanjem in dokumentiranjem jamskih arheoloških najdišč in pri tem v svoj interdisciplinaren pristop vključuje naravoslovne metode, zgodovino in etnologijo.

Uvodoma je izpostavila, kaj sploh so jame, kakšne odnose so ljudje imeli do jam in kako se kažejo (v obliki ustnih virov, arheoloških ostalin, poimenovanj) ter kakšna najdišča poznamo, nato pa je predstavila nove načine odkrivanja in razumevanja jamskih najdišč. Na osnovi novih pristopov je tako odkrila jamska arheološka najdišča tudi na območjih, kjer arheološka dediščina sploh še ni oz. je zelo redko evidentirana.  Predstavila  je posamezna odkrita najdišča, pogosto prazgodovinska in antična,  postopke ugotavljanja datacij posameznih najdb, opozorila pa tudi na vandalizem in potrebnost ustrezne zaščite teh neregistriranih najdišč.

Po razpravi  in okrepčilu so nekateri udeleženci obiskali še Ajdovsko jamo pri Nemški vasi, nekateri pa po »ajdovsko« obeležili Miklavžev večer, glede na to, da tudi ta priljubljen običaj sega v čase, ko so ljudje verjeli, da v dolgih večerih, duhovi rajnkih in duhovi rasti  hodijo okoli hiš  in nosijo blagoslove. Pri tem smo obudili tudi običaj »ramplanja« godovniku in praznovanja rojstnega dne.

Fotografije: Borivoj, Bernardka

O jesenskih pevskih srečanjih v hramu

Z mesecem septembrom smo ponovno začeli z rednimi pevskimi srečanji v hramu na sedežu Zavodu Svibna.  Srečanj, na katerih pojemo ljudske pesmi po željah prisotnih, se redno udeležuje do 16 pevskih navdušencev. Pojemo neobremenjeni z nastopi, kar tako – za dušo – za dobro razpoloženje in dobro počutje, kar se je več primerih odražalo tudi v zmanjšanih telesnih bolečinah. Pesem in dobra volja res preverjeno pripomoreta k dobremu zdravju. Se pa na vsakem srečanju tudi vedno nekaj novega naučimo – od pesmi, do različnih šeg in drugih ljudskih modrosti.

Na novembrskem srečanju smo dali pozornost ljudskim pesmim, ki opevajo vino.  Znane in tudi manj znane (zaenkrat 40)  smo zbrali v priročni brošuri, ki bo v pomoč tudi na različnih družabnih srečanjih. Sedem članic pa je pelo tudi na Martinovem pohodu, ki je potekal po vinorodni krajini KS Veliki Trn.

Na decembrskem srečanju, 11.12.2025, pa se bomo ob prostem pevskem programu dotaknil tudi šeg  bližajočih se praznikov.