Vseslovensko petje s srci – letos tudi na Velikem Trnu

Na letošnji Jurjev dan, v četrtek, 23. aprila 2026, ob 18. uri, smo člani pevske skupine Ljudski pevci iz hrama Zavoda Svibna tretjič zapored pripravili pevski dogodek, s katerim smo se tudi tokrat vključili v Vseslovensko petje s srci, ki je sicer po Sloveniji potekalo že devetič. Cilj te pobude je opozoriti na bogato slovensko pevsko tradicijo in pomen njenega ohranjanja, povezovanje in ustvarjanje prijetnega vzdušja v skupnosti ter dobrega počutja na sploh.

Skupno prepevanje prispeva k povečanju energije, nas poveže v enotno zvočno celoto. To so vedeli že naši predniki, ki so ob delu vsakodnevno prepevali. Sodobni svet nas je od te prvobitnosti odtujil in osamil. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija, ko po tradiciji zavetnik Zeleni Jurij prinaša v naše domove zeleno vejico za dobro letino. S petjem priklicujemo zdravje in obilje v naše domove.

“Peti in pripovedovati z lastnim glasom je velik dar življenja, ki so ga naši predniki polno živeli prav s skupnim, ljudskim petjem in bo z dobo digitalizacije in življenja z ekrani njegovo ohranjanje še večji izziv, kot doslej ali pa edino pribežališče k naravnosti in ‘normalnosti’. Prav ljudska pesem, igre in plesi nosijo kodo večnega ritma človekove povezave z naravnostjo in obenem nravnostjo.” (Ljoba Jenče)

Letos smo lokacijo dogodka prenesli pred cerkev Sv. Duha na Velikem Trnu, eno najlepših razglednih točk Krškega gričevja, od koder se je s pogledom iz cca 30 grl  in prav toliko src širil tudi zvok znanih in manj znanih ljudskih pesmi. Ob obveznem programu smo zapeli še nekatere druge ljudske pesmi – povezane z naravo in Zelenim Jurijem (med drugim tudi dve jurjevski kolednici, ki izvirata z naših gričev), v cerkvi pa smo zapeli še dve stari romarski ljudski pesmi.  Gospod župnik Marko Burger pa nam je ob tem predstavil še zgodovino cerkve in nas pohvalil, da ohranjamo slovensko izročilo. Naše druženje pa smo zaključili v lokalni gostilni – seveda tudi ljudskim petjem.

Za sodelovanje pri dogodku se zahvaljujemo Župniji Veliki Trn in Društvu za ohranitev podeželja Veliki Trn.

Foto: Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Objava v Posavskem Obzorniku >>>

Ajdovsko pevska strokovna ekskurzija po Beli krajini

Na čudovito soboto, 18. aprila 2026, smo ponovno izvedli strokovno ekskurzijo, ki postaja tradicionalna izobraževalna in družabna aktivnost več skupin oz. študijskih krožkov, ki delujejo v okviru Zavoda Svibna. Tokrat smo jo mahnili proti Beli krajini, kjer smo raziskovali tako sledi pradavnih prebivalcev – Ajdov kot tudi ljudsko izročilo in naravne zanimivosti.

Seveda je moral priti prvi postanek takoj na »meji v Svobodno belokranjsko ozemlje« v gostilni Badovinac v kraju Jugorje, kjer smo bili deležni tudi   njihovega znamenitega zdravilo Karampampuli.

Nato pa smo se podali na spoznavanje belokranjske prazgodovine – od Judovske hiše, jamskega arheološkega najdišča izpred 11.000 let pr. n. št., pa tudi iz kasnejših prazgodovinskih obdobij, do katerega smo se sprehodili ob slikoviti reki Krupi. V Podzemlju oz. na hribu Kučar smo prišli v stik z zapuščino železnih dob in pozne antike, saj so tam odkrili bogate ostanke naselja iz starejše in mlajše železne dobe (od 8. do 1. stoletja pred našim štetjem in zgodnjekrščanski stavbni kompleks iz 5. stoletja našega štetja. Ob tem smo uživali tudi v čudovitem razgledu in od našega vodnika Janka slišali pa pripoved o Velebabi in kako je hrib Kučar sploh nastal >>>  Pripovedka o Velebabi. Zadnja arheološka lokacija, ki smo jo obiskali, prav tako v čudovitem naravnem okolju blizu Rožanca, pa je bil Mitrej , v steno opuščenega antičnega kamnoloma ob koncu 2. stoletja vklesana podoba Mitre, perzijskega sončnega boga. Kot izhaja in napisa na obeležju, naj bi se z njim postavite ji , verjetno rimski trgovci  ali magistrati (uradniki) priporočili za svoje zdravje in zdravje družinskih članov.

Ustavili pa smo se tudi pred vasjo Otok, na območju nekdanjega letališča, pri Letalu DC-3 (Dakota) – ameriškem transportnem letalu iz 2. sv. Vojne in se tako spomnili tudi tega obdobja.

Ob zgodovini pa smo spoznavali tudi naravne zanimivosti Bele krajine. Med drugim tudi endemita – črnega močerila (črno človeško ribico) na domačiji Zupančič, v naravoslovni zbirki Center narave Bele krajine v okviru Muzejske hiše Semič pa majhno, dobrih 13 mm veliko jamsko školjko kongerijo, ki je še ostanek geološke dobe terciar. V petdesetih milijonih let je preživela izumrtje dinozavrov in tudi onesnaženje reke Krupe v 80. letih prejšnjega stoletja.

V Muzejski hiši Semič smo ob hitrem pregledu še ostalih zbirk spoznali zgodovino kraja, obisk pa zaključili z degustacijo vin člana Društva vinogradnikov Semič. Pred in po kosilu oz. večerji pa smo si ogledali še učni vrt dr. Derganca, katerega osrednji del predstavlja travniški sadovnjak, ob tem pa so še ekološki vinograd in zeliščni vrt.

Na več lokacijah pa je naše druženje povezala tudi ljudska pesem. Peli smo  predvsem belokranjske ljudske pesmi (ki so mnoge tudi močno povezane s predkrščanskim časom), ter druge o naravi, ker pa je to že čas zelenega Jurija, smo zapeli tudi dve jurjevski kolednici. Belokranjska kola pa smo zaradi preutrujenosti obravnavali le v teoriji. Na vrsto pa pridejo ob prvi priložnosti.  

Seveda pa Bela krajina vabi vedno znova in znova.

FB objava – Borivoj Ladišić >>>

Peli smo na prireditvi ob Materinskem dnevu

V sredo, 25. marca 2026, smo Ljudski pevci iz hrama, ki delujemo v okviru Zavoda Svibna, sodelovali na prijetni prireditvi, ki jo vrsto let organizira Krajevna skupnost Senuše v poklon mamam. Predstavili smo se s štirimi pesmimi, ki opevajo materinsko ljubezen oz. hvaležnost za materinsko ljubezen, uživali pa smo tudi v nastopih otrok iz krajevne skupnosti in članov Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn. Po zaključeni prireditvi pa se je povsem spontano zapelo še nekaj znanih ljudskih pesmi.

O dogodku tudi v Posavskem Obzorniku >>>

O vrtnarjenju s pomočjo kristalov

Na Jožefovo, 19. marca 2026, smo spoznavali blagodejno moč kristalov, ki so jo ljudje poznali od prazgodovine sem – v različnih kulturah in za različne namene.

V pisan in bleščeč svet kristalov smo se tako potopili v prostorih podjetja Perla, svoje bogato znanje pa sta z nami delila Anica in Boštjan Dirnbek.

Po uvodni predstavitvi – kako izbrati pravi kristal in kako zanj skrbeti, smo se osredotočili na njihovo uporabnost na vrtu.  Kristali pomagajo pri ukoreninjanju, krepitvi odpornosti rastlin, pri boljši rast i in obraščanju po poškodbah, boleznih, škodljivcih…

Delovanje kremena (tudi kamene strele oz. gorskega kristala) je poznano že v biodinamiki. Tega kristala je v zemeljski skorji največ, je pa tudi najmočnejši in ima tudi najboljši spomin.

Ob kameni streli so pri vzgoji rastlin uporabni rdeči jaspis, tigrovo oko, ametist, roževec, malahit, avanturin, pirit, citrin, turmalin… Pri  samem nameščanju kristalov na grede oz. okoli rastlin je zelo uporaben sistem tročanov.

Izvedeli smo še marsikatero zanimivost – med drugim tudi, kako uporabiti ametist pri odvajanju od pitja alkoholnih pijač.

Fotografije: Bernardka Zorko

Na Gregorjevo prvič vadili na Velikem Trnu

Na letošnje Gregorjevo smo “Ljudski pevci iz hrama” začeli s pevskimi srečanji na Velikem Trnu. Gostimo v prijetnih obnovljenih prostorih “Naše hiše 470”, nekdanje stare šole, zdaj v upravljanju KS Veliki Trn, katere predsednik, Anton Janc, nas je ob tej priložnosti posebej pozdravil in nam zaželel dobrodošlico.

Tokratno srečanje smo ob pripravah na nastop ob materinskem dnevu posvetili Gregorjevemu in petju ljudskih pesmi, povezanih s pticami, spomnili smo se pa tudi preostalih šeg (v naših krajih npr. se verjelo, da imajo takrat ptiči svatbo in se jim je zato na drevesa obešalo piškote).

Seveda pa tudi drugih pesmi, “za dušo”, ni manjkalo.

Foto: Bernardka Zorko

Ajdovski dan žena v Željnskih jamah

Naš prvi letošnji ajdovski teren smo namenili Željnskim jamam pri Kočevju. Te so naravni spomenik lokalnega pomena in gozdni rezervat, obenem pa tudi arheološko območje. Sestavljajo jih številni udori, naravna okna in mostovi, spodmoli…lahko dostopne jame,… vse skupaj pa je odeto v čudovito vegetacijo, ki se prilagaja različnim svetlobnim razmeram.

Igra svetlobe tega plitvega kraškega podzemlja pa ustvarja tudi pravo mistično vzdušje. Je kot stičišče različnih svetov. In – ko smo stopali v te prostore, smo si zlahka predstavljali pradavne prednike, kako s prvinskim čudenjem in spoštovanjem doživljajo nekaj presežnega – morda stik z bogovi, morda stik z rajnkimi. To doživljanje svetosti prostora pa sta potrdila še dva stalagmita, ki kot dva mogočna vratarja  omogočata vstop v končni jamski prostor.

Da so ta jamski kompleks dejansko obiskovali že v pradavnini, potrjujejo tudi arheološke najdbe. Ena od jam, imenovana tudi Ciganska jama oz. Željnska jama,  je med najpomembnejšimi slovenskimi najdišči iz mlajšega paleolitika (pred cca 20.000 leti); arheologi so odkrili sledi oglja, živalskih kosti in različno kamnito orodje. Navedena jama pa naj bi po zadnjih arheoloških raziskavah služila tudi kot občasno zatočišče ljudem v mlajši prazgodovini (mlajši kameni dobi, oz. bakreni dobi), v rovu pri Stranski jami pa je bila morda tudi nekropola, grob oz. sakralni prostor – kar jo povezuje tudi z obdobjem naše Ajdovske jame pri Nemški vasi (Vir: Anton Velušček >>>). Horizontalni jamski sitem Željnskih jam je gotovo ustrezal potrebam takratnih ljudi – tudi zaradi pitni vode, nahajala pa se je tudi ob pomembni prazgodovinski poti.

Obisk teh mističnih jam je olepšala tudi cvetoča narava in tako prispevala tudi k lepem praznovanju dneva žena, ki smo ga zaključili ob slikovitem Kočevskem oz. Rudniškem jezeru, ki je z obiskanim jamskim sistemom tudi močno povezan. Ob tem smo se spomnili tudi vloge in položaja žensk v prazgodovini.

Naše druženje je potekalo pod vodstvom člana Borivoja Ladišića, tudi dolgoletnega jamarja, ki s svojim jamarskim raziskovanjem Željnskih jam prispeva k mozaiku odkritij različnih raziskovalcev, vključno z Valvasorjem.

Foto: Borivoj Ladišić, Bernardka Zorko

Tuinolog Gregor Kodrič o osnovni samopomoči s pomočjo TKM

V soboto, 28. februarja 2026 smo gostili terapevta Gregorja Kodriča, ki nam je v dveh intenzivnih urah delil svoje večletne izkušnje na področju telesno-energetskega ravnovesja, zlasti tradicionalne kitajske medicine (TKM).

Posebno zanimiva je bila  predstavitev in yin yang ter petih elementov (les, ogenj, zemlja, kovina, voda) in kako se odražajo oz. pomagajo pri telesnem in čustvenem ravnovesju,  zelo uporabne pa  so bile tudi vaje za akupresuro oz. samomasažo – npr. ob glavobolih, migrenah, bolečinah v različnih predelih hrbtenice, lajšanju stresa, otekanju nog idr.

Foto: Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Nedeljska sadjarska delavnica v Kobilah

V nedeljo, 22. februarja 2026, smo se člani Zavoda Svibna zbrali pri Božičevih v Kobilah, kjer smo v njihovem pestrem sadovnjaku z Andrejo Brence, svetovalko za sadjarstvo, obudili in nadgradili sadjarsko znanje, ki bo na začetku sezone prišlo zelo prav. Spomnila nas je na obrezovanje različnih sadnih vrst, spomladansko  škropljenje in gnojenje, ter odgovorila na vrsto dilem, s katerimi se srečujemo ljubiteljski sadjarji.  

Srečanje smo zaključili v sproščenem klepetu in bogatem okrepčilu.

Foto: Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

ValentiNVO v Zavodu Svibna

Na Valentinovo se tudi v Zavodu Svibna pridružujemo letošnji promociji dela nevladnih organizacij >>> ValentiNVO. Kot nevladna organizacija s statusom javnega delovanja na področju varstva kulturne dediščine, tokrat izpostavljamo naše “ljubezni”, kaj imamo radi.

Na FB>>>

…res lepa pobuda. Obenem iskrene čestitke naši predsednici, da zmore tako zavzeto spremljati in soustvarjati vse te dogodke. Sam se v zadnjem času žal ne uspem pogosto vključiti, z veseljem pa prebiram o dogajanju, vabilih in utrinkih. Zavod Svibna pripravlja zanimive vsebine, ki povezujejo ljudi ter negujejo našo kulturno in naravno dediščino, kar je dragoceno in vredno ohranjanja. Veselim se, da se ob naslednji priložnosti spet srečamo v živo. (Vane Urh)

Moja pot v »Svibno« je potekala čisto naravnim potom. Ko sem se preselila v Brezovsko Goro, sem želela na nek neobvezujoč način pripadati  in  biti vključena v skupnost. Društvo mi je to omogočilo – sprejeli ste me odprto in srčno. In res je  Zavod Svibna nekaj posebnega. Pokriva  področja, ki jih drugje skoraj ni, in ustvarja prostor, kjer se vsak lahko izrazi ter prispeva na svoj način. Toliko različnih ljudi  pod eno streho! Pojemo, se družimo, se učimo in se imamo lepo. Najlepše pa je to, da vsak nesebično deli svoje znanje, izkušnje in talente z drugimi. Predvsem pa sem iskreno hvaležna Bernardki in  seveda tudi Sašu,  ker  se nas še nista naveličala, da s tolikšno predanostjo vodita in povezujeta skupino ter da velikokrat skupne interese in naše dobro počutje postavljata pred svoje osebne želje. Hvala obema za vso energijo, potrpežljivost in srčnost. Res sem vesela, da sem del tega društva. (Andreja Brence)

Oj, še na kratko z moje strani: že več kot 20 let se udeležujem dogodkov, ki jih organizira Zavod Svibna: najprej kot članica keltskega plemena, saj me je na nezavedni ravni privlačilo obdobje v zgodovini, ki so ga zaznamovala keltska plemena, z bogato dediščino tudi na območju današnje Slovenije. Obiskovali smo (in jih še vedno)  najdišča v domovini in tujini, spoznavamo kulturo in način njihovega življenja, opremili smo se z oblačili, orodjem in orožjem, slavimo keltske praznike z obredi zahvale za letino, za blagost narave, za naklonjenost bogov….. Z leti je bilo vse več zanimivih dogodkov, povezanih z našo kulturno in naravno dediščino, s tem je rasla in se razvijala tudi udeležba – postali smo skupnost, ki si deli vrednote, zavezanost naravi, ohranjanju tradicije, izmenjavi izkušenj in znanj. Motor vsega dogajanja je naša Bernardka, ki jo sprejemamo kot voditeljico in vir idej z duhovno močjo. (Jolanda Gobec)

Veščine iz davnine na debeli četrtek

Na letošnji »debeli« četrtek je z novo sezono izobraževalnih srečanj (in tudi javnih nastopov) začela tudi skupina interpretov prazgodovinske, ajdovske dediščine – kot študijski krožek »Veščine iz davnine«. Nadgrajevali bomo s spoznavanjem prazgodovinskih arheoloških najdb in najdišč, na osnovi teh pa tudi nadgrajevali  interpretacijo rabe določenih predmetov in veščin (zlasti za obdobji mlajše kamene in mlajše železne dobe). Tudi letos imamo v načrtu strokovno ekskurzijo, obiske  razstav in gostovanja, predstavili pa se bomo tudi lokalnih dogodkih.

Srečanje smo, kot se za »debeli« četrtek spodobi, nadgradili z mesenimi dobrotami – tudi v spomin na gostovanje na Češkem in njihovo specialiteto, ki se je noben »Kelt« ne bi branil – »veprovo koleno«. Spomine na to, res zanimivo izkušnjo z mednarodnega keltskega festivala pa smo obudili tudi s pomočjo spominske foto knjige. “Debeli četrtek” je bil tudi izhodišče naših pogovorov o prazgodovinskem prehranjevanju in odnosu takratnih ljudi do hrane.

Tudi letos bo poučno in zabavno – in tako v ajdovske kroge vabljen še kdo, ki ga zanimajo davna zgodovina, ročne spretnosti, igra, potovanja, narava,…