V petek, 16. maja 2025, smo se člani Zavoda Svibna zbrali na »hitri foto akciji« pred Ajdovsko jamo – za potrebe priprave skupinske fotografije.
Zavod Svibna je namreč letos med prejemniki jubilejnih priznanj Mestne občine Krško in bo tako javnosti na kratko predstavljen v okviru občinskega praznika. Ker nas je v zavodu aktivnih že preko 40, in to na različnih področjih (interpretacije dediščine prazgodovine, varstva narave, poustvarjanja ljudskega izročila, sadjarstva, samooskrbe, razvoja podeželja…), se težko zvrstimo vsi na enem dogodku.
Tokrat pa se nas je, kljub relativno kratkem roku, odzvala velika večina. Fotografiranje je bilo odličen povod za veselo druženje članov, ki se je nadaljevalo na sedežu zavoda.
Foto: Marija J., Aleš F., Bernardka Z., M. Peranović (Foto Colarič)
Letošnjo tradicionalno majsko strokovno ekskurzijo smo v Zavodu Svibna ponovno usmerili preko meje, tokrat na bližnje Hrvaško Zagorje, kjer prav tako lahko najdemo veliko stičnih točk in povezav, tako v preteklosti kot v sedanjosti.
V jutranjih urah smo obiskali sotesko Zelenjak, ki skupaj s Sotlo ločujeta dva grajska griča – Kunšperk in Cesargrad in skriva veliko zgodb preteklosti. Se pa območje zaradi stičišča treh različnih podnebnih pasov ponaša tudi z bogato naravo, zato ne preseneča, je bila soteska Zelenjak že l. 1949 razglašena za naravni rezervat in spomenik narave. Po sprehodu med krošnjami pa smo se obrnili proti središču Hrvaškega Zagorja, Krapini, kjer je bil naš glavni cilj Muzej krapinskih neandertalcev, v katerem smo spoznali življenje neandertalcev, kot ga interpretirajo arheologi, ob tem pa tudi dosedanja evolucijska spoznanja o razvoju vesolja, Zemlje in življenja na njej vse do moderne dobe. Sprehodili smo se tudi po samem najdišču in na koncu tudi po starem mestnem jedru Krapine.
Končna točka obiska pa je bil grad Velik Tabor, ki je bil tako mnogi drugi, v svojem času v posesti Celjskih. Z njimi in tem gradom je povezana tudi legenda o Veroniki Deseniški, ki so jo Hrvati pred desetimi leti vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Letos oktobra mineva 600 let njene smrti, kar bodo obeležijo oz. že obeležujejo zlasti na Celjskem. Slovenska in hrvaška legenda o Veroniki Deseniški se sicer malo razlikujeta in prav zato spodbujata nadaljnje raziskovanje.
Hrvaško Zagorje smo ob vožnji skozi mehko pokrajino spoznavali tudi skozi ljudsko zagorsko pesem, ki je tudi na slovenski strani dokaj poznana (kot npr. ona »Lepe ti je, lepe ti je Zagorje zelene…«).
V poznem popoldnevu smo druženje, s katerim smo majčkeno obeležili tudi 20 let delovanja Zavoda Svibna zaključili na Kmetiji Carsko.
Foto: S. Javornik, S. Obolnar, T. Štokar, B. Zorko, J. Zorko,
Že preteklo leto smo ugotavljali, da zavod zgolj s prihodki v okviru javnih razpisov ne bo uspel poslovati. Prav tako si, kot nepridobitna organizacija, ni mogel obetati drugih virov. Da pa bi pridobili nekaj prepotrebnih virov na trgu, je bila ustanovljena Družba Vrbov Log d.o.o.. Žal, pa je moral breme zaganjanja njene dejavnosti zavod nositi več let, kar ga je ob nekaj neuspelih kandidaturah na javne razpise oz. zaradi njihovih zamikov, pa tudi vse prepočasnih premikov na področju razvoja regijskega turizma, povsem izčrpalo.
V letu 2009 je sicer zavod nekaj projektov še izvajal na račun pridobljenih virov preteklega leta ter nekaj manjših virov aktualnega leta. Od zaposlenih je ostala le še direktorica zavoda, ostali so sodelovali projektno in prostovoljno. Temu sorazmerno se je skrčil tudi obseg aktivnosti.
Tako smo v tem letu izvajali posamezne izobraževalne in razvojne aktivnosti v okviru projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, do prekinitve sofinanciranja stroškov tiska smo izdajali časopis Zeleni krog, izvedli 2. del projekta Materialne kulture mlajše železne dobe v Posavju, izvedli študijski krožek na temo sadjarskih šeg in veščin, Zeleni festival na temo trajnostnega turizma, Poletni tabor na temo ekoremediacij, dogodek ob Evropski noči netopirjev, več vodenj in manjših izobraževanj za naročene skupine, se prijavljali na javne razpise LAS Posavje za sredstva Leader ter na občinske in državne razpise (najbolj boleča je bila zavrnitev Ministrstva za kulturo – projekta, povezanega z Ajdovsko jamo – z obrazložitvijo, da je Ajdovska jama pomemben kulturni spomenik, s katerim se naj ukvarja javni zavod). Zaradi likvidnostnih težav in potrebnega zalaganja sredstev smo morali odstopiti tudi od nekaterih partnerskih projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Smo pa v letu 2009 dosegli obnovo stopnic do Ajdovske jame in jih skupaj z Občino Krško tudi slovesno odprli.
Navedeni izzivi so v letu 2010 privedli do razdružitve povezav z Družbo Vrbov Log d.o.o. in kasneje tudi preimenovanje zavoda v Zavod Svibna. Zaradi racionalizacije stroškov je z zaposlitvijo prenehala tudi direktorica zavoda in tako so se aktivnosti izvajale zgolj na prostovoljni osnovi. Med njimi je bil poudarek na regijskem projektu Lokalna trajnostma oskrba s hrano v Posavju, študijskem krožku Rekonstrukcija srednjeveških oblačil – v podpor praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar v Svibnem, Zeleni festival 2010 s poudarkom na mednarodnem letu biotske raznovrstnosti in Poletnem taboru permakulture.
S projektnimi idejami pa nismo obupali in se tako prijavljali na nove javne razpise.
V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).
V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.
V nedeljo, 13. aprila 2025, dopoldan, smo Mestni občini Krško, v imenu katere se je dogodka udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti, gospa Vesna Kržan Marković, pomagali izvesti vodenja ob zadnjem odpiralnem vikendu Ajdovske jame v tej sezoni.
Občina je sicer poskrbela, da je bila jama ob vikendih od 15. oktobra 2024 odprta, oz. bo odprta še do 15. aprila 2025, za vstop brez vodenja. Bilo pa je kar nekaj pobud, da se občasno organizira tudi vodenje, pa smo tako to poskusno izvedli to nedeljo.
Ob tem smo v pomladno cvetje in zelenje odeti naravi pred jamo obiskovalcem s pomočjo replik arheoloških najdb pokazali tudi nekaj možnih interpretacij uporabe najdenih predmetov v Ajdovski jami iz obdobja mlajše kamene dobe (cca 7000 let nazaj).
V jami je obiskovalce »pozdravilo« še nekaj netopirjev, ki so v njej ostali še od zimske sezone, se pa s toplimi dnevi obeta prihod večje porodniške kolonije netopirjev. Ti so v prejšnjih sezonah v jami pustili tudi večje količine gvana. V jami smo si ogledali še lokacije kamenodobnih pokopov in ostale posege v jamski prostor ter še sledi nekdanjih raziskovalcev jame.
Ker pa je bil to dan prve spomladanske polne lune, smo v jami, ki je nekoč služila tudi kot svetišče, za dobro letino zapeli staro ljudsko pesem »Tri ptičice so morje obletele«.
Jama bo torej zaprta do 15. oktobra, ko bodo netopirski mladiči že odrasli in se umaknili v druge jamske prostore na zimsko hibernacijo, vabi pa v poletnem času na obisk, sprehod, meditacijo tudi narava pred jamo.
Zahvaljujemo se za obisk, domačinom in tudi tistim, ki so prišli tudi iz drugih koncev Slovenije. Ob začetku odpiralne sezone pa se morda snidemo spet na kakšnem dogodku.
Zavod Svibna in Mestna občina Krško sta opravo in jamsko infrastrukturo vzpostavili v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.
Upamo, da se predpisi za potrebno urejanje skrbništev malih turističnih jam čimprej sprejmejo, in da se pridobijo tudi potrebni viri za vzpostavitev ostale infrastrukture, ter da bosta tako obisk kot spoznavanje življenja (in modrosti) naših pradavnih prednikov še bolj doživeta in bolj dostopna.
Prvo aprilsko nedeljo smo namenili urejanju okolice in notranjosti Ajdovske jame. Očistili smo vhodna vrata, talne luči, ograje, smerokaze, info table… Obenem pa smo na pobočju okoli obeh vhodov dodali nekaj gozdnih dreves, med drugim tudi bresta, ki je nekoč obvladoval to območje. Obrezali smo tudi invazivno grmovje in drevje, cvetlice, ki krasijo pot do obeh vhodov in samo pobočje, pa pustili, da odcvetijo.
Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.
V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.
Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši. Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami. S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame« nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5 oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.
V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).
Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo, za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca, organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu, na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.
Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.
Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.
V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.
Letošnja tema ja bila izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni. V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.
Glavne teme razprave: – Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega, – Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo, – Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.
Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.
V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.
Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir.
23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>
P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.
Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…
Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.
Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.
Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.
Spremljaj nas na Facebooku!
Bodite obveščeni o naših aktivnostih
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.