Dan pred letošnjim enakonočjem oz. ekvinokcijem se je naša ajdovska družba zbrala v prav prijetnem kotičku naše dežele in začela s praznovanjem letošnjega prihoda pomladi – v prijetni družbi, dobrih energijah, čudovitih dobrotah, kresu, plesu, petjem, poezijo… Levstikova pesem, ki je skozi leta dobila tudi ljudsko melodijo, čudovito povzema naše razpoloženje, pa naj se to razleze še daleč naokrog:
“Za mano ostani mi mesto, z veselo te dušo pustim, čez travnik, čez polje in cesto, od griča do griča hitim.
Sijati pomlad je začela, gorkoti umiče se mraz, vsa zemlja je zopet vesela, vesel je človeški obraz.
Studenec in reka se taja, vsa rast iz zemljice hiti in tu in tam se sprehaja družina veselih ljudi.
V najkrasnejši dobi nam leta, naj človek bo star ali mlad, veselje, up največ obeta, obeta še mnogi nam sad.
O, kar je življenja na sveti in kar je na zemlji stvari, ko pomlad začenja cveteti, vse giblje se in veseli.
Tud’ meni srce se raduje, skrbi pa umičejo se, iz misli se misel mi snuje, iz radosti radost cvete.
Veselje mi daje peruti, ko ptiču, ki ječe je prost, zemlje skoraj noga ne čuti navdaja me up in mladost!”
Po dveh letih premora smo se 27.1.2023 člani Zavoda Svibna ponovno sestali na rednem letnem srečanju. Tokrat smo se skozi bogato foto gradivo ozrli ne zgolj na preteklo leto, ampak se sprehodili tudi skozi dve desetletji delovanja.
To je močno povezano z bližnjo Ajdovsko jamo, čeprav ne ves čas enako intenzivno. Glede na to, da delujemo sredi podeželskega okolja, smo ob naravni in kulturni dediščini Ajdovske jame poskusili izpostaviti tudi vso ostale posebnosti in potrebe podeželja in pri tem iskali tudi rešitve za njegov trajnosti razvoj.
Tako so za nami različne kresne noči, festivali življenja, Zeleni festivali, Dnevi zemlje, čistilne akcije, evropske noči netopirjev, akcija Posvoji netopirja, študijski krožki, poletni tabori, tečaji s področja kmetijstva (biodinamike, ekološkega kmetijstva, sadjarstva, zdravilnih rastlin, samooskrbe,,), delavnice komplementarnega zdravilstva, večeri v hramu, raziskovanja starega izročila, keltske poroke, Izba spomina, rokodelstvo, materialna kultura železne dobe, prazgodovinska keramika, glasbeno pripovedovalske prireditve, Plesna hiša, …, turistični projekti (Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, postavitev prvih zdravilnih poljan na gradišču Dunaj nad Krškim, vodenja, pohodi, problemska konferenca 13 pik in 13 zvezdic za posavski turizem, etnografske prireditve Pušelšanki, programi za vrtce in šole, različni pohodi in vodenja ..), izdajanje regijskega časopisa Zeleni krog, jamarska raziskovanja, razvojni projekti kot npr. (Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju, Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, Trajnostni sadovnjaki, Varuj vodo, Ajdovske zgodbe iz Posavja…)
Če je bilo minulo, pretežno »ajdovsko« leto, posvečeno Ajdovski jami in ajdovskemu izročilu, z letom 2023 ponovno obujamo tudi ostale aktivnosti s področja samooskrbe. Na srečanju smo tako izpostavili Mednarodno leto prosa 2023 (in se posladkali s pečeno proseno kašo), zvrstilo pa se bo še nekaj zanimivih tem na temo samooskrbe in prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu. Ajdovske zgodbe pa seveda tudi ostajajo in se bodo še nadgrajevale…
V petek, 18. novembra 2022 zvečer, sta predstavnika Jamarskega kluba Novo mesto v prostorih Zavoda Svibna predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in pod njo, ki so jih člani njihovega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.
Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik JK Novo mesto, Zdravko Bučar in na kratko prestavil tudi delo njihovega kluba, v nadaljevanju pa je v sliki, kartah in besedi jamarske raziskave predstavil član kluba, Borivoj Ladišić, ki se pri registriranju jam ponaša s svojevrstnim rekordom, saj je registriral že skorajda 1000 slovenskih jam. Izvedel je večino raziskovalnega dela v in pod Ajdovsko jamo, vključno z vpisom v kataster jam. Najprej nas je popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki je bila vpisana v register jam l. 1936, takrat še z enim vhodom in v precej manjšem obsegu (ob tem je bilo izpostavljeno zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske vladavine, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na področju matičnega krasa močno oteženo in se je tako selilo na ostala slovenska območja, tudi na območje osamelega krasa Krškega gričevja).
Zadnje jamarske raziskave 2021/2022 so potekale v dveh prostorih:
znotraj Ajdovske jame so bili nadalje raziskani kamini in podrobneje izmerjena velikost jame in je tako zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj 139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame – s 5 m na 17 m;
na osnovi preverjenega pripovedovanja domačinov pa se je jeseni 2021 raziskalo tudi vodni rov pod Ajdovsko jamo, ki je ob močnem deževju ali taljenju snega prihajal na plano kot močan bruhalnik; nekateri domačini so pripovedovali, da so hodili po rovu pod siceršnjim jamskim prostorom in prišli od manjšega jezera; vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah zasut z odvečnim jamskim materialom, jeseni pa se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni material ob strojni podpori material odstranilo in dejansko odprlo vhod v spodnji rov. Jamarji so v več obiskih izmerili več kot 60 m dolgi rov, ki se po začetnih metrih rova, obdanega z veliko količino ilovice nadaljuje v aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj je potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil tudi svoje lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal tudi ob bok praznovanja svoje 60-letnice delovanja.
Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj kot tudi zagotavljanja varnosti, posebej pa je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv pa je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanjem ne »pod«, ampak »za« njo…
Čeprav ne moremo trditi, da so naši starodavni predniki Ajdi, ki so zahajali v Ajdovsko jamo, stali na vodi (kot je bil naslov predavanja), pa so bili z vodo gotovo močno povezani… Morda jim je bila (glede na številno najdeno prazgodovinsko lončenino) uporabna tudi glina iz začetnih metrov Bruhalnika, vsekakor pa jim je bila voda pomemben vir za preživetje in tudi močan duhovni simbol. O povezavi z vodo pa govori tudi stara pripoved do Ajdovski deklici, ki je živela v Ajdovski jami in je v levem vhodu odkrila ribnik, poln zlata in rib, v desnem pa je bil dolg hodnik in na koncu prepad, v katerega je deklica padla. Deklice niso nikoli več videli, zlato pa so pobrali iz jame…
Domačini upamo, da bodo jamarji s svojimi raziskavami nadaljevali, če drugače ne, pa s pomočjo endoskopske tehnike, in se morda le odkrije svojevrsten »zaklad«…
Jamarske raziskave JK Novo mesto je sofinancirala tudi Mestna občina Krško.
V torek, 8. novembra 2022, smo partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja kot eno zadnjih aktivnosti izvedli še študijsko turo po izbranih ajdovskih lokacijah Posavja, ki bodo kot integralni turistični produkt v prihodnje vključene v turistično ponudbo regije Posavje. Seveda so zanimive tudi ostale lokacije, ki jih zaradi omejene časovnice in zahtevnejše dostopnosti v študijsko turo nismo vključili, bodo pa dostopne v okviru ostale ponudbe ajdovskih doživetij.
V torek so tako udeleženci najprej od bliže spoznali arheološke najdbe z nekaterih posavskih ajdovskih arheoloških najdišč in si ogledali interaktivni zemljevid »Po sledeh Ajdov v Posavju«.
Pri Ajdovski jami pri Nemški vasi so obiskovalce prejeli član animatorske skupine Zavoda Svibna , prikazali utrinka kamenodobnega življenja, jih popeljali v Ajdovsko jamo na obred zahvale prednikom in ogled kratkega filma o Ajdovski jami, nato pa jih zunaj pred jamo premierno pogostili s pivom Ajd lokalnega »kraft« pivovarja APE v replikah kamenodobnih lončkov, ki so jih izdelali v Posavskem muzeju Brežice. Udeleženci so si lahko spekli tudi kamenodobni kruhek, za dodatno pogostitev pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Arnika iz Svibnega.
Na sevniškem gradu so si udeleženci ogledali razstavo in poslušali zvočno animacijo o Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici, na zaključku ture pa v Hotelu Ajdovec okusili ajdovske jedi iz različnih ajdovskih obdobij. Ob tem pa so si lahko s pomočjo VR očal ogledali tudi animacijo o življenju v starejši železni dobi – v povezavi z Ajdovim grobom na Magolniku v občini Radeče, ki ga zaradi kratkega dneva nismo uspeli doživeti v živo. Bo pa tako kot preostale lokacije počakal na naslednje skupine obiskovalcev.
Ob zaključku projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada razvoj podeželja, smo odprli vrta Ajdovske jame pri Nemški vasi, v okviru katerega se je predstavilo tudi investicije in ostala prizadevanja Mestne občine Krško, ki jih je v preteklih 5-ih letih vložila v Ajdovsko jamo.
Ajdovska jama je tako dobila nova vhodna vrata pri obeh vhodih in novo električno napeljavo z minimalno talno osvetlitvijo, pa pohodno pot, speljano po jamskih tleh. Dobila je tudi 8 animatorjev, opremljenih s kamenodobno opravo, in veliko novih prijateljev. Dobila je nove zgodbe in tudi nove spominke in uporabne predmete, pa novo promocijo in vključitev v regijski turistični produkt po sledeh Ajdov v Posavju. Pred kratkim je, skupaj z okolico, dobila načrt upravljanja, ki je končno postavil temelje sistemski skrbi zanjo, dobila pa je tudi virtualne vsebine – kratek izobraževalni igrano dokumentarni film in pa virtualni sprehod po jami in okolici – predvsem z namenom, da so njene zgodbe in prostor dostopni tudi takrat, ko se vanj ne sme, da so dostopne tistim, ki iz različnih razlogov vanjo ne morejo, in pa tistim, ki se o destinaciji radi dobro podučijo, preden jo obiščejo… Sprehajalcem pa so na voljo tudi dvojezične informativne table, ne zgolj o Ajdovski jami, ampak tudi o naravi in zanimivem kraškem svetu ob njej. Več o investicijah Mestne občine Krško na tej povezavi>>>
Nove pridobitve in premierno predvajanje kratkega filma o Ajdovski jami je odprla podžupanja Mestne občine Krško Ana Nuša Somrak, ki je skupaj z arheologinjo Mileno Horvat odstrla z bršljanom zastrta vhodna vrata v jamo in tako simbolno odprla novo poglavje Ajdovske jame. Bo pa potrebno do končnega cilja – Arheološko naravoslovnega parka Ajdovska jama – še marsikaj postoriti.
Film o Ajdovski jami, ki je izdelalo podjetje Promovizija, Robert Sajovec s.p., se je predvajal kar na jamski steni, bo pa dostopen tudi na svetovnem spletu. Film predstavlja pomembno arheološko dediščino iz obdobij starejše, mlajše kamene dobe in bakrene dobe, naravne zanimivosti iz njene okolice, pa tudi njeno veliko duhovno, energijsko moč. Virtualni sprehod po Ajdovski jami in njeni okolici, ki ga je prav tako pripravilo isto podjetje, pa je možno doživeti na tej povezavi >>>
Pri Dnevu odprtih vrat so sodelovali prostovoljci, animatorji Zavoda Svibna, ki so sodelovali tudi snemanju filma, tokrat pa s prikazom utrinkov življenja v mlajši kameni dobi in z manjšo pogostitvijo za obiskovalce. Teh je na sončno dopoldne zadnje oktobrske nedelje prišlo iz različnih krajev Slovenije, pa tudi iz tujine, preko 100 , kar je že blizu meje nosilne zmogljivosti te lokacije. Jama pa bo do predaje v upravljanje odprta po predhodnem dogovoru.
Projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja se počasi bliža sklepnim dejanjem, prav tako tudi srečanja »Ajdov« v okviru navedenega projekta. 15. oktobra 2022 so se tako člani študijskega krožka in animatorji Zavoda Svibna sestali z namenom, da pregledajo dosedanje delo in se tokrat ob vseh ajdovskih lokacijah Posavja posebej posvetijo Ajdovski jami pri Nemški vasi, ki jo je od 15. oktobra do 15. aprila ponovno možno obiskati po vnaprejšnjem dogovoru. Posebej pa so bile izpostavljene tudi stare (ajdovske – poganske) šege, povezane z novembrskimi prazniki.
Po nekajletnem premoru nam je 27. avgusta 2022 ponovno uspelo organizirati strokovno ekskurzijo. Tokrat smo spoznavali dobre prakse na temo upravljanja arheoloških najdišč in prezentacije vsebin tako s področja kulturne dediščine kot narave. Pot nas je ponovno nesla proti zahodu – najprej na Šebreljsko planoto, Arheološki park Divje babe, kjer je bil naš osrednji postanek. Tam smo uživali v naravi, razgledu, blagodejnih energijah, različnih zgodbah tega prostora, ob tem pa tudi spoznavali tegobe in dobre prakse upravljanja arheološko naravoslovnih parkov. Nadaljevali smo s kratkim postankom na Sveti gori, nato pa si v Štanjelu ogledali Muzej krasa in ostale zanimivosti, zaključili pa ob kulinaričnih dobrotah Domačije Furlan.
Ko smo iskali vire o ajdovskih lokacijah po Posavju, nam je v roke prišel zapis Brede Vidmar Mandič o kamnu ajdovske deklice, kakor ji je povedal domačin iz Razborja. Kamen naj bi se nahajal v razborski hosti, od podvinske ceste proti Okroglicam. Nahajal naj bi se ob gozdni potki, oblikovan za sedenje, kot nekak prestol. Ajdovska deklica naj bi hodila na Savo prat, ko se je vračala, pa je na tem kamnu počivala.
Ker nas je zanimalo, če je na tem ljudskem izročilu kaj več, smo se v četrtek , 18. avgusta 2022, popoldan odpravili na raziskovanje – ob veliki podpori in angažmaju naših članov, Jolande in Marjana Gobec z Okroglic. Že sama sta pred tem raziskovala teren in našla več možnih lokacij, čeprav nobena ni bila povsem zadovoljiva. Pa sta uspela izvedeti tudi ime informatorja, ki je o tem kamnu pripovedoval Mandičevi in tako se nam je na petkovem srečanju pridružil tudi Luka Cesar, ki je na tem kamnu sedel pred več desetletji.
A, žal, tudi neposredna izkušnja ni jamstvo, da takšen kamen najdeš, čeprav ni tako majhen, saj je vendar na njem sedela ajdovska deklica, velikanka! G. Cesar nas vodil v gozd, v Čurovo hosto, na lokacijo, kjer naj bi po njegovem spominu stal kamen ajdovske deklice… ko smo prišli do lokacije, pa nič podobnega… Prečesali smo kar precejšnji del okolice, g, Cesar je preveril še pri svoji sestri, ki je tudi sedela na tem kamnu in še povedala, da ima ta kamen tudi malo vdolbine, kot odtis dveh velikih ritnic…. Pa se je preverjalo še pri bageristu, ki je širil gozdno pot… nihče ni vedel povedati.. Bi ga morda kdo prestavil?! Na koncu smo se zadovoljili s tem, da nam je g. Cesar pokazal točno lokacijo kamna…
No, sreča pa je bila na strani vztrajnih … Kamen nas je čakal blizu potoka, skorajda ob izhodišču naše poti, malo zakrit z rastlinjem… a ko smo razprostrli vso zelenje, se je pokazal v vsej svoji velikosti in obliki, ki jo je prepoznal tudi g. Cesar… Kako se je kamen, tako pravilno poseden, znašel toliko stran od izhodišča, ob vznožju hriba, je še uganka, je pa gotovo na tak način prišel bliže obiskovalcem, morda tudi pohodnikom, ki si bodo od Save proti Lisci ali Lovrencu lahko na njem za hip oddahnili…
24. julija 2022 v popoldanskih urah smo v prijetnem svežem zavetju Ajdovske jame poslušali ajdovske zgodbe, povezane s t.i. praznikom prve žetve, ki je sicer bolj znan v t.i. “keltskih” krajih. Ker so bili Kelti tudi eni od naših ajdovskih prednikov, in ker se je veliko njihovih čudovitih zgodb ohranilo tudi po zaslugi irskih menihov, so bile pripovedi Maše Budič in Nine Milavec povezane z irskim izročilom na teme žetve in nekdanjega keltskega sončnega božanstva Lug(h), katerega sledi je možno najti tudi v naših krajih. O Lugu in prazniku prve žetve ter starem prazničnem krogu leta pa je pripovedovala Bernardka Zorko.
Pripovedi pa so bile pospremljene tudi s čudovito, keltsko obarvano glasbo, ki sta je poustvarila Tjaša Cepuš in Lucijan Cetin. V skladbi za blagodejen dež, letos še prav posebej potreben za dobro letino, pa so sodelovali tudi obiskovalci. Na koncu tudi s petjem ljudske pesmi “Tri ptičice so morje obletele”.
V znamenju prve žetve (spravila žit) pa je bilo tudi okrepčilo, vključno s čudovitim “sončkom” in ostalimi dobrotami, ki sta jih pripravili članici Marjana Les in Maja Šušteršič.
Dogodek je bil del javnih aktivnosti študijskega krožka v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa tudi prireditev Kulturnega društva Fabularij, sofinancirana tudi s strani JSKD in Mestne občine Krško.
Del našega “ajdovskega plemena”, ki se sicer rado vrti okoli Ajdovske jame pri Nemški vasi, je 2. julija 2022 prvič šel v goste – v Posavski muzej Brežice, seveda, kjer sicer skrbijo za veliko zanimivih najdb iz različnih “ajdovskih” lokacij Posavja… Otrokom smo v okviru zadnjega dne poletne grajske dogodivščine prikazali utrinke življenja v mlajši kameni dobi, kakor je možno sklepati na osnovi arheoloških najdb iz Ajdovske jame in ostalih bližnjih najdišč z obdobja mlajše kamene dobe. Druženje z mladimi radovedneži je bilo nadvse zabavno in se že veselimo nadaljnjih gostovanj in podobnih srečanj. Posebej veseli pa bomo raziskovalce prastarih časov sprejeli tudi “pri” in “v” Ajdovski jami.
Ajdovsko “pleme” se je začelo razvijati v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, del tega razvoja je bilo tudi srečanje v Posavskem muzeju Brežice, ki je sicer tudi partner v navedenem projektu.
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
