20 let na 3 podlage – leti 2015 in 2016: vzpostavljanje članstva in okoljskih vsebin

Leta 2015, po prvem desetletju delovanja zavoda, smo uresničili še dva v preteklosti zadana cilja: vzpostavitev članstva v zavodu in vključitev v mrežo okoljskih NVO – mrežo Plan B.

Čeprav Zavod Svibna ni klasična članska organizacija, pa je v okviru različnih aktivnosti in projektov vključeval redne obiskovalce, zunanje sodelavce, prostovoljce. Tako smo v l. 2015 le pripravili interne akte zavoda ter vključili prvih 18 članov. Tudi na včlanitev v Mrežo Plan B smo se že nekaj časa pripravljali in namero uresnili maja 2015. V navedeni mreži smo aktivni zlasti na področju ekološkega kmetijstva.

Sicer pa smo nadgrajevali projekt Trajnostni sadovnjaki v študijskem krožku Sadjarska skupnost in  z nekaj izobraževalnimi dogodki za javnost,  z Zelenim festivalom 2015 smo obeležili mednarodno leto prsti in 10. letnico delovanja zavoda, začeli pa smo tudi z razvojem ekoremediacijskih storitev, za kar smo odprli tudi pisarno v Krškem, in pripravljali projektne pobude za sofinanciranje razvoja preko EU skladov. Prsti smo sicer posvetili tudi študijski krožek »Gnoj je zlato«.

Na osnovi naših pobud so proti koncu leta 2015 s strani pristojnega Ministrstva za okolje in prostor Ajdovsko jamo obiskali predstavniki javnega zavoda Park Škocjanske jame za pripravo ocene in predlogov sanacije jamske infrastrukture. Sicer je jamo v l. 2015, v obdobju, ko je dovoljen obisk, obiskalo 166, v l. 2016 pa 157 oseb.  V zvezi z netopirji Ajdovske jame in okolice smo izvedli tudi srečanje v okviru Evropske noči netopirjev, pri tem pa izpostavili koristnost netopirjev za sadjarje, vrtnarje.

Na področju kulturne dediščine pa smo začeli z novim študijskim krožkom Praznična plat življenja, ki omogoča medgeneracijsko graditev skupnost ob širjenju znanj o starem, k naravi osredotočenem izročilu.

V letu 2016 je bil ob študijskih krožkih, tradicionalnem Zelenem festivalu poudarek na graditvi sodelovanja z Zavodom RS za varstvo narave, OE Novo mesto, ki je s 1.1.2016 postal pristojen za varstvo narave na območju občine Krško. S strokovnimi vsebinami so njihovi predstavniki sodelovali tudi v študijskem krožku Opazovanje ogroženih vrst in skupaj z njimi smo vzpostavili tudi reden monitoring netopirjev v Ajdovski jami. Začeli pa smo sodelovati z jamarji – z novomeškimi pri fotoskeniranju Ajdovske jame, z brežiškimi pa v izvedbi predavanja in predstavitve podzemnih zanimivosti Gorjancev.

20 let na 3 podlage – leti 2013 in 2014: v znamenju travniških sadovnjakov

Čeprav smo v letih 2013 in 2014 imeli še precej opraviti s sanacijo poslovanja zavoda, pa smo zlasti na račun dvoletnega projekta Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih, ki je bil naš prvi projekt, prijavljen na lastno pobudo v sodelovanju sorodnimi partnerji, na razpis LAS Posavje za sredstva Leader, napredovali v regijski prepoznavnosti, pa tudi kredibilnosti in prizadevanjih pri uvajanju trajnostnih praks na podeželju.

Navedeni projekt je bil pretežno izobraževalne narave (tečaj za sadjarje, podjetniške delavnice, permakulturni tečaj, tečaj predelave sadja, delavnice socialnega podjetništva, študijski krožek, strokovna ekskurzija, posvet…), zavod pa je pri tem aktivno sodeloval pri organizaciji oz. samostojno izvedel permakulturne in socialne vsebine, skrbel za promocijo preko socialnih omrežij, v podporo izobraževanjem vzpostavil učni sadovnjak ter nabavil opremo za vzdrževanje sadovnjaka in predelavo sadja. Pomemben prispevek zavoda v projektu je tudi pri vzpostavljanju socialne mreže malih sadjarjev. V letu 2014, že po zaključku, pa smo bili zaradi pomembnega prispevka projekta k ohranjanju biodiverzitete, povabljeni tudi na mednarodno konferenco na Dunaju v Avstriji Leader & Biodivecity.  Projekt je doživel odličen odziv pri udeležencih, najbolj navdušeni pa so tudi kasneje ostali povezani v  študijskem krožku „Sadjarska skupnost“ (kasneje »Dokaj normalni sadjarji«). V učnem sadovnjaku smo nato izvajali različne dogodke  – npr, ob mednarodnem dnevu biotske pestrosti, pa delavnice za otroke, predstavitvene oglede…

Ob navedenem projektu pa je zavod v obe letih izvedel tudi tradicionalni Zeleni festival, ki sta ga obakrat podprli tako Krajevna skupnost Senuše kot Občina Krško (Zeleni festival 2013, Zeleni festival 2014), obe leti smo izvedli tudi kresni dogodek pred Ajdovsko jamo, ki je bil obakrat uvrščen tudi v praznik KS Senuše,  pozornost pa smo dali tudi zdravilnim rastlinam – v letu 2013 v obliki študijskega krožka, v letu 2014 pa zeliščarskega tečaja, ki ga je vodil mag. Jože Kukman.

V manjši meri smo zainteresirane skupine in posameznike vodili v Ajdovsko jamo, ponovno dajali pobude na pristojno ministrstvo in ZRSVN ter občino glede upravljanja Ajdovske jame, katere infrastruktura je postajala vse bolj neugledna,  izvajali druga priložnostna izobraževanja, v l. 2014 ponovno sodelovali z RTV Slovenija pri snemanju oddaje Drevesa pripovedujejo – tokrat o Bukvi, začeli razvijati ekoremediacijske storitve, se žal, tudi neuspešno prijavljali na različne javne razpise in vzpostavili pisarno v Krškem, se aktivno vključevali v pripravo nove lokalne razvoje strategije LAS Posavje in se povezovali z različnimi partnerji tako iz javnega kot nevladnega sektorja.

Zaključno srečanje polletne pevske sezone

Na predzadnji četrtek letošnjega junija smo se “Ljudski pevci iz hrama” dobili na zaključnem srečanju, ki jo tokrat potekalo na “zgornji polici” Brezovske Gore. Ob raznoterih dobrotah in igrivem razpoloženju smo preživeli štiri čudovite ure, prepletene s petjem, pripovedmi, šalami, smehom, lepimi razgledi… In se že veselimo novih srečanj, s katerimi bomo nadaljevali jeseni. Prav tako bomo veseli tudi novih članov.

Foto: Katka in Bernardka

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2009 in 2010 – na poti preobrazbe

Že preteklo leto smo ugotavljali, da zavod zgolj s prihodki v okviru javnih razpisov ne bo uspel poslovati. Prav tako si, kot nepridobitna organizacija, ni mogel obetati drugih virov. Da pa bi pridobili nekaj prepotrebnih virov na trgu, je bila ustanovljena Družba Vrbov Log d.o.o.. Žal, pa je moral breme zaganjanja njene dejavnosti zavod nositi  več let, kar ga je ob nekaj neuspelih kandidaturah na javne razpise oz. zaradi njihovih zamikov, pa tudi vse prepočasnih premikov na področju razvoja regijskega turizma, povsem izčrpalo.

V letu 2009 je sicer zavod nekaj projektov še izvajal na račun pridobljenih virov preteklega leta ter nekaj manjših virov aktualnega leta. Od zaposlenih je ostala le še direktorica zavoda, ostali so sodelovali projektno in prostovoljno. Temu sorazmerno se je skrčil tudi obseg aktivnosti.

Tako smo v tem letu izvajali posamezne izobraževalne in razvojne aktivnosti v okviru projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, do prekinitve sofinanciranja stroškov tiska smo izdajali časopis Zeleni krog, izvedli 2. del projekta Materialne kulture mlajše železne dobe v Posavju, izvedli študijski krožek na  temo sadjarskih šeg in veščin, Zeleni festival na temo trajnostnega turizma, Poletni tabor na temo ekoremediacij, dogodek ob Evropski noči netopirjev, več vodenj in manjših izobraževanj za naročene skupine, se prijavljali na javne razpise LAS Posavje za sredstva Leader ter na občinske in državne razpise (najbolj boleča je bila zavrnitev Ministrstva za kulturo – projekta, povezanega z Ajdovsko jamo – z obrazložitvijo, da je Ajdovska jama pomemben kulturni spomenik,  s katerim se naj ukvarja javni zavod). Zaradi likvidnostnih težav in potrebnega zalaganja sredstev smo morali odstopiti tudi od nekaterih partnerskih projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Smo pa v letu 2009 dosegli obnovo stopnic do Ajdovske jame in jih skupaj z Občino Krško tudi slovesno odprli.

Navedeni izzivi so v letu 2010 privedli do razdružitve povezav z Družbo Vrbov Log d.o.o. in kasneje tudi preimenovanje zavoda v Zavod Svibna. Zaradi racionalizacije stroškov je z zaposlitvijo prenehala tudi direktorica zavoda in tako so se aktivnosti izvajale zgolj na prostovoljni osnovi. Med njimi je bil poudarek na regijskem projektu Lokalna trajnostma oskrba s hrano v Posavju, študijskem krožku Rekonstrukcija srednjeveških oblačil – v podpor praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar v Svibnem,  Zeleni festival 2010 s poudarkom na mednarodnem letu biotske raznovrstnosti in Poletnem taboru permakulture.

S projektnimi idejami pa nismo obupali in se tako prijavljali na nove javne razpise.

Vseslovensko petje s srci ponovno tudi v  Brezovski Gori

V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).

V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.

FB objava >>>

Foto: S. Obolnar, B. Zorko

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2007 in 2008 – vključitev v razvoj regijskega turizma

Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.

V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom  »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega  projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še  v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.

Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši.  Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami.  S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame«  nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5  oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.

V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).

Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo,  za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca,  organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu,  na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.

Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.

Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.  

O moči in zdravilnosti glasu in petja

V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila  biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.

Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir. 

23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>

P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.

Foto: Aleš F., Bernardka Z.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006  – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka  se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj  (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva).  Z restavratorjema Posavskega  muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom,  ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa  in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali  mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu,  gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem  zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar,  tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2005 – premik v zeleno

Po slabih treh letih Vrbovloškega s.p.-ja, smo ugotovili, da ta oblika za razvojno in promocijsko delo ni najbolj ustrezna.

Prišla je ideja o ustanovitvi zasebnega zavoda, za kar v naših krajih še ni bilo praks in izkušenj, zato smo pri ustanavljanju zaprosili tudi PIC NVO. Svetovano je bilo, da nas je več ustanoviteljev zavoda, pa sta pri tem v začetku leta 2005 tako združila voljo Bernardka Zorko, dosedanja nosilka s.p.-ja in Zlatko Križan, stalni zunanji sodelavec.

Namen oz. osnovni moto delovanje je bil, tako kot prej s.p.-ja, ohranjanje podeželja, kar je vključevalo oz. še vključuje vse vsebine, ki se tičejo podeželja, zlasti hribovitega,  s poudarkom na bližnji okolici Krškega gričevja in Ajdovski jami, kot srčiki tega območja. Velik poudarek je bil na izobraževanju – tako s področja dediščine kot narave, kmetijstva, različnih trajnostnih praks. Ob pomankanju ustrezne infrastrukture pa je bil cilj na eni ob bližnjih opuščenih kmetij vzpostaviti  izobraževalno – terapevtsko turistični kampus.

Ker pa zavod ni razpolagal s potrebnim kapitalom, je razvoj dejavnosti začel postopoma – v objektih, ki so bili v lasti družine Zorko, in prvo leto tudi brez redno zaposlenega.

Zaradi uredbe evropskih in  državnih naravovarstvenih predpisov je zavod že v začetku delovanja dal posebno pozornost »zelenim temam« in v letu 2005 začel z različnimi javnimi dogodki  – ob bok mednarodnim okolijskim dnevom, ko je bila prireditev ob Dnevu Zemlje in jeseni ob Evropski noči netopirjev, prvič je bil izveden tudi Zeleni festival, v okviru katerega smo izpostavili različne vidika pomena vode in pri tem gostili tudi priznane strokovnjake (Dr. Polono Vreča, Dr. Mihaela Brenčiča, Antona Komata, Petra Firbasa) sodelovali pa so tudi člani študijskega krožka.

Nadaljevali pa smo tudi z dediščinskimi projekti  – kresno nočjo, poletnim taborom starih znanj, Festivalom Življenja, v okviru katerega smo se ukvarjali s pojmom duše ter povezav med znanostjo in duhovnostjo – prispevek dr. Igorja Kononenka… Začeli smo tudi s četrtkovimi etnografskimi večeri v hramu, snemali prispevke za oddajo Duhovni utrip RTV SLO,…

Izvedli smo tudi nekaj izobraževalnih programov s področja dediščine za osnovne šole, izvajali programe turističnih vodenj, se predstavljali na sejmih, izvajali različna izobraževanja, tudi študijski krožek na temo zdrave vode, sodelovali kot zunanji izvajalci Centra za razvoj podeželja Posavje v programu Šole podjetništva in turizma in predpraznični predstavitvi rokodelskih znanj, vmes pa si prizadevali za ureditev upravljanja Ajdovske jame.

Programi zavoda so se skozi leto lepo razvijali in tako smo začeli razmišljati tudi o prvih rednih zaposlitvah…

Na letnem srečanju članov Zavoda Svibna o načrtih za 2025

Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.

V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…

Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.