Kaj se dogaja v naši čredi
Na predzadnji četrtek letošnjega junija smo se “Ljudski pevci iz hrama” dobili na zaključnem srečanju, ki jo tokrat potekalo na “zgornji polici” Brezovske Gore. Ob raznoterih dobrotah in igrivem razpoloženju smo preživeli štiri čudovite ure, prepletene s petjem, pripovedmi, šalami, smehom, lepimi razgledi… In se že veselimo novih srečanj, s katerimi bomo nadaljevali jeseni. Prav tako bomo veseli tudi novih članov.
Foto: Katka in Bernardka
Leti 2011 in 2012 sta bili v zavodu zelo zahtevni leti, predvsem zaradi neuspešnega zapiranja odprtih terjatev do nekdanjega poslovnega partnerja, ki svojih dolgov zavodu ni nikoli poravnal. Obseg dejavnosti pa se je skrčil tudi zaradi prekinitve zaposlitev in so se tako vse aktivnosti ponovno izvajale zgolj na prostovoljni osnovi, v razpoložljivem času direktorice zavoda in drugih prostovoljcev. Zaradi zaposlitve direktorice zavoda v krški občinski upravi pa je usahnil tudi precejšnji vir občinskega sofinanciranja. Tako se je bilo potrebno osredotočiti na druge vire in graditi tudi na novih povezavah.
V letu 2011 smo nadaljevali z 2. fazo študijskega krožka rekonstrukcije oblačil 13. stoletja – v podporo praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar; ob tem smo pripravili tudi razstavo srednjeveških oblačil in kulinarike. Sodelovali smo v regijskem projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, aktivni smo bili tudi na sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor glede možnosti skrbništva oz. koncesije nad Ajdovsko jamo in izvedli nekaj manjših dogodkov ( Praznovanje pomladi pred Ajdovsko jamo, Predstavitev knjige Antona Komata »Varuhi Vrbovega loga«).
V letu 2012 pa smo s počasnim, a odločnim korakom v smeri aktivnosti na področju varstva narave, okolja, kulturne dediščine ter nadaljevanju sanacije poslovanja zavoda zaključili projekt Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, uspešno izvedli Študijski krožek »Dediščina rži«, z dvema javnima dogodkoma obeležili 20 -letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, izvedli več dogodkov v okviru Zelenega festivala 2012, pa nekaj manjših izobraževalno – kulturnih dogodkov (Čustvena lestvica, predstavo in delavnico Bela Bizonka). Sodelovali smo z RTV SLO pri snemanju oddaj “o izjemnih drevesih “Drevesa pripovedujejo” (Breza, Vrba), s posameznimi predavanji pa še projektih Zdravilne rastline – iz tradicije v poslovno priložnost« in »Posavske poti prijetnih doživetij – Popotnik«. Izvedli smo še nekaj delavnic za otroke Vrtca Pravljica iz Leskovca in udeležence oratorija Župnije Videm Krško ter turistični program za člane Turističnega društva Svibno – ekskurzija po Krških goricah. Pri razvoju spominkov in promocijskih materialov smo se osredotočili na majice z netopirskimi blagoslovi, sestavili smo partnerstvo in se prijavili na javni poziv LAS Posavje za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader s projektom »Trajnostni sadovnjaki«.
V petek, 13. junija zvečer, smo na jasi pred Ajdovsko jamo ponovno izvedli dogodek v obeležitev Evropskih dni arheologije, pri katerih Zavod Svibna sodeluje že sedmič zapored.
Osrednji del dogodka je bilo predavanje arheologa, mag. Timoteja Pavlina iz Posavskega muzeja Brežice. V predavanju je izpostavil razloge (kar strokovnjaki vedo po dosedanjih raziskavah), zakaj in kdaj so ljudje sploh poselili območje med Savo in Krko, zakaj so nato prve kmetijske skupnosti po nekaj sto letih zapustile Posavje, zakaj so pred približno tri tisoč leti na tem prostoru zgradili utrjena gradišča, kako so okoljske spremembe vplivale na vzpon in propad rimske države v Posavju… Ob tem pa je nanizal tudi vrsto zanimivosti – tudi o spreminjanju socialnih razmerij skozi obdobja, zdravju ljudi v posameznih obdobjih, na kaj je potrebno biti pozoren pri lidar posnetkih, pokazal zanimive najdbe iz bližnjih arheoloških najdišč ipd.
Druženje pa smo v toplo noč nadaljevali ob okrepčilu in spoznavanju kresnih šeg, vključno z ljudskim petjem in pripovedovanjem zgodb.
Z dogodkom smo obeležili tudi praznik Krajevne skupnosti Senuše.
Foto: Jana, Aleš, Bernardka
Naša »četrtkova« pevska skupina, ki si je po predhodno dodeljenem nazivu »Pevci iz Brezovske Gore«, nadela ime »Ljudski pevci iz hrama« (ker se pretežno sestajamo v hramu na sedežu Zavoda Svibna), je v soboto, 7. junija 2025, sodelovala na prireditvi v počastitev praznika Krajevne skupnosti Senuše in 80. letnici vrnitve iz izgnanstva (tudi praznik te krajevne skupnosti, vključno z občinskim, je posvečen temu srečnemu dogodku izpred 80ih let).
Zapeli smo dve ljudski pesmi, posvečeni tematiki izgnanstva (Kjer valovi Save režejo gore in Oh, kako je dolga pot), predstavili pa smo tudi pesem »Domotožje«, ki jo je v izgnanstvu – v delovnem taborišču v kraju Freiberg v vzhodni Nemčiji, zapisal Janez Felicijan iz Drenovca pri Leskovcu. Žal, se mu hrepenenje po domu ni uresničilo. Preminil je v izgnanstvu. So pa bile njegove pesmi med sotrpini priljubljene in so jih na različne ljudske melodije skrivaj, da jih »lagerfirer« ne bi slišal, tudi prepevali.
Po prireditvi je sledilo še druženje in zabava na gasilki veselici, ki jo je organiziralo PGD Senuše, vmes pa smo, kar v omizju, zapeli nekaj ljudskih pesmi, pa pokazali, da nam je tudi ples precej domač.
Foto: Slavka J., Jože B., Bernardka Z.
V Zavodu Svibna smo sodelovali tudi na letošnjem osrednjem dogodku praznika Mestne občine Krško. Ponovno na stojnici Krajevne skupnosti, na kateri se je ponovno točilo naše ajdovsko pivo, in ki so ga podkrepili še naši interpreti v keltski opravi, ob tem pa tople vezi vzpostavili s predstavniki srbske občine Bajne Bašta, ki so na letošnje krško praznovanje prišli zaradi obeležitve 50 letnice pobratimstva obeh občin.
In pa… Zavod Svibna je prejel tudi občinsko jubilejno priznanje za 20 let delovanja je na področju varstva kulturne dediščine, narave, razvoja podeželja, predvsem pa za vztrajno promocijo arheološkega najdišča in naravne vrednote Ajdovska jama pri Nemški vasi.
Za 20-letno vztrajanje gre zasluga številnim članom – prostovoljcem, obiskovalcem, projektnim partnerjem in celotni lokalni skupnosti.
Več:
Objava – Mestna občina Krško >>>
Objava – Posavski Obzornik >>>
Foto: Sašo O., Boris M., Bernardka Z.
Na prvi junijski dan smo preživeli čudovito popoldne na Okroglicah na posestvu Verbena, v čudovitem gostoljubju Jolande in Marjana Gobec. Jolanda je delila z nami bogate zeliščarske izkušnje, ki smo jih v praktičnem delu – v pripravi zeliščnih namazov – tudi okušali. Uživali pa smo tudi v čudoviti pestrosti njunega vrta in suhih travnikov, ki jih krasi barvito cvetje, med tem tudi redke travniške orhideje.
Foto: Katka, Marija, Sašo, Bernardka
V petek, 16. maja 2025, smo se člani Zavoda Svibna zbrali na »hitri foto akciji« pred Ajdovsko jamo – za potrebe priprave skupinske fotografije.
Zavod Svibna je namreč letos med prejemniki jubilejnih priznanj Mestne občine Krško in bo tako javnosti na kratko predstavljen v okviru občinskega praznika. Ker nas je v zavodu aktivnih že preko 40, in to na različnih področjih (interpretacije dediščine prazgodovine, varstva narave, poustvarjanja ljudskega izročila, sadjarstva, samooskrbe, razvoja podeželja…), se težko zvrstimo vsi na enem dogodku.
Tokrat pa se nas je, kljub relativno kratkem roku, odzvala velika večina. Fotografiranje je bilo odličen povod za veselo druženje članov, ki se je nadaljevalo na sedežu zavoda.
Foto: Marija J., Aleš F., Bernardka Z., M. Peranović (Foto Colarič)
Letošnjo tradicionalno majsko strokovno ekskurzijo smo v Zavodu Svibna ponovno usmerili preko meje, tokrat na bližnje Hrvaško Zagorje, kjer prav tako lahko najdemo veliko stičnih točk in povezav, tako v preteklosti kot v sedanjosti.
V jutranjih urah smo obiskali sotesko Zelenjak, ki skupaj s Sotlo ločujeta dva grajska griča – Kunšperk in Cesargrad in skriva veliko zgodb preteklosti. Se pa območje zaradi stičišča treh različnih podnebnih pasov ponaša tudi z bogato naravo, zato ne preseneča, je bila soteska Zelenjak že l. 1949 razglašena za naravni rezervat in spomenik narave. Po sprehodu med krošnjami pa smo se obrnili proti središču Hrvaškega Zagorja, Krapini, kjer je bil naš glavni cilj Muzej krapinskih neandertalcev, v katerem smo spoznali življenje neandertalcev, kot ga interpretirajo arheologi, ob tem pa tudi dosedanja evolucijska spoznanja o razvoju vesolja, Zemlje in življenja na njej vse do moderne dobe. Sprehodili smo se tudi po samem najdišču in na koncu tudi po starem mestnem jedru Krapine.
Končna točka obiska pa je bil grad Velik Tabor, ki je bil tako mnogi drugi, v svojem času v posesti Celjskih. Z njimi in tem gradom je povezana tudi legenda o Veroniki Deseniški, ki so jo Hrvati pred desetimi leti vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Letos oktobra mineva 600 let njene smrti, kar bodo obeležijo oz. že obeležujejo zlasti na Celjskem. Slovenska in hrvaška legenda o Veroniki Deseniški se sicer malo razlikujeta in prav zato spodbujata nadaljnje raziskovanje.
Hrvaško Zagorje smo ob vožnji skozi mehko pokrajino spoznavali tudi skozi ljudsko zagorsko pesem, ki je tudi na slovenski strani dokaj poznana (kot npr. ona »Lepe ti je, lepe ti je Zagorje zelene…«).
V poznem popoldnevu smo druženje, s katerim smo majčkeno obeležili tudi 20 let delovanja Zavoda Svibna zaključili na Kmetiji Carsko.
Foto: S. Javornik, S. Obolnar, T. Štokar, B. Zorko, J. Zorko,
Že preteklo leto smo ugotavljali, da zavod zgolj s prihodki v okviru javnih razpisov ne bo uspel poslovati. Prav tako si, kot nepridobitna organizacija, ni mogel obetati drugih virov. Da pa bi pridobili nekaj prepotrebnih virov na trgu, je bila ustanovljena Družba Vrbov Log d.o.o.. Žal, pa je moral breme zaganjanja njene dejavnosti zavod nositi več let, kar ga je ob nekaj neuspelih kandidaturah na javne razpise oz. zaradi njihovih zamikov, pa tudi vse prepočasnih premikov na področju razvoja regijskega turizma, povsem izčrpalo.
V letu 2009 je sicer zavod nekaj projektov še izvajal na račun pridobljenih virov preteklega leta ter nekaj manjših virov aktualnega leta. Od zaposlenih je ostala le še direktorica zavoda, ostali so sodelovali projektno in prostovoljno. Temu sorazmerno se je skrčil tudi obseg aktivnosti.
Tako smo v tem letu izvajali posamezne izobraževalne in razvojne aktivnosti v okviru projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, do prekinitve sofinanciranja stroškov tiska smo izdajali časopis Zeleni krog, izvedli 2. del projekta Materialne kulture mlajše železne dobe v Posavju, izvedli študijski krožek na temo sadjarskih šeg in veščin, Zeleni festival na temo trajnostnega turizma, Poletni tabor na temo ekoremediacij, dogodek ob Evropski noči netopirjev, več vodenj in manjših izobraževanj za naročene skupine, se prijavljali na javne razpise LAS Posavje za sredstva Leader ter na občinske in državne razpise (najbolj boleča je bila zavrnitev Ministrstva za kulturo – projekta, povezanega z Ajdovsko jamo – z obrazložitvijo, da je Ajdovska jama pomemben kulturni spomenik, s katerim se naj ukvarja javni zavod). Zaradi likvidnostnih težav in potrebnega zalaganja sredstev smo morali odstopiti tudi od nekaterih partnerskih projektov, sofinanciranih iz EU sredstev. Smo pa v letu 2009 dosegli obnovo stopnic do Ajdovske jame in jih skupaj z Občino Krško tudi slovesno odprli.
Navedeni izzivi so v letu 2010 privedli do razdružitve povezav z Družbo Vrbov Log d.o.o. in kasneje tudi preimenovanje zavoda v Zavod Svibna. Zaradi racionalizacije stroškov je z zaposlitvijo prenehala tudi direktorica zavoda in tako so se aktivnosti izvajale zgolj na prostovoljni osnovi. Med njimi je bil poudarek na regijskem projektu Lokalna trajnostma oskrba s hrano v Posavju, študijskem krožku Rekonstrukcija srednjeveških oblačil – v podpor praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar v Svibnem, Zeleni festival 2010 s poudarkom na mednarodnem letu biotske raznovrstnosti in Poletnem taboru permakulture.
S projektnimi idejami pa nismo obupali in se tako prijavljali na nove javne razpise.
V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).
V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.
Foto: S. Obolnar, B. Zorko
