Letošnjo tradicionalno majsko strokovno ekskurzijo smo v Zavodu Svibna ponovno usmerili preko meje, tokrat na bližnje Hrvaško Zagorje, kjer prav tako lahko najdemo veliko stičnih točk in povezav, tako v preteklosti kot v sedanjosti.
V jutranjih urah smo obiskali sotesko Zelenjak, ki skupaj s Sotlo ločujeta dva grajska griča – Kunšperk in Cesargrad in skriva veliko zgodb preteklosti. Se pa območje zaradi stičišča treh različnih podnebnih pasov ponaša tudi z bogato naravo, zato ne preseneča, je bila soteska Zelenjak že l. 1949 razglašena za naravni rezervat in spomenik narave. Po sprehodu med krošnjami pa smo se obrnili proti središču Hrvaškega Zagorja, Krapini, kjer je bil naš glavni cilj Muzej krapinskih neandertalcev, v katerem smo spoznali življenje neandertalcev, kot ga interpretirajo arheologi, ob tem pa tudi dosedanja evolucijska spoznanja o razvoju vesolja, Zemlje in življenja na njej vse do moderne dobe. Sprehodili smo se tudi po samem najdišču in na koncu tudi po starem mestnem jedru Krapine.
Končna točka obiska pa je bil grad Velik Tabor, ki je bil tako mnogi drugi, v svojem času v posesti Celjskih. Z njimi in tem gradom je povezana tudi legenda o Veroniki Deseniški, ki so jo Hrvati pred desetimi leti vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Letos oktobra mineva 600 let njene smrti, kar bodo obeležijo oz. že obeležujejo zlasti na Celjskem. Slovenska in hrvaška legenda o Veroniki Deseniški se sicer malo razlikujeta in prav zato spodbujata nadaljnje raziskovanje.
Hrvaško Zagorje smo ob vožnji skozi mehko pokrajino spoznavali tudi skozi ljudsko zagorsko pesem, ki je tudi na slovenski strani dokaj poznana (kot npr. ona »Lepe ti je, lepe ti je Zagorje zelene…«).
V poznem popoldnevu smo druženje, s katerim smo majčkeno obeležili tudi 20 let delovanja Zavoda Svibna zaključili na Kmetiji Carsko.
Foto: S. Javornik, S. Obolnar, T. Štokar, B. Zorko, J. Zorko,
