20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2007 in 2008 – vključitev v razvoj regijskega turizma

Ker promocijska prizadevanja v preteklih letih niso obrodila zadovoljivega obiska turističnih programov, ob tem pa smo bili v marsičem odvisni tudi od državnih in lokalnih predpisov oz. služb, smo se v zavodu odločili, da se v razvoj regijskega turizma tudi sami aktivno vključimo.

V začetku leta 2007 smo tako organizirali turistično konferenco z nazivom  »13 zvezdic in 13 črnih pik za turizem v Posavju«, se vključili tudi v regijska telesa za razvoj turizma, konec leta pa bili tudi izbrani za izvajalca prve faze regijskega  projekta Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki smo ga izvajali še  v letih 2008 in 2009. Sodelovali smo tudi pri vzpostaviti Čateževih energijskih poljan.

Na sedežu zavoda smo v l. 2007 gostili tudi predstavnike takratnega MOPa in Občine Krško z namenom, da se status Ajdovske jame čimprej reši.  Po naročilu MOP obložili pohodno površino mostovža v jami, saj naj bi hrup pohodne pločevine močno motil netopirje v jami.  S podporo Občine Krško smo v okviru projekta »Naravna dediščina Ajdovske jame«  nabavili tudi UV detektorje za opazovanje oz. poslušanje netopirjev ter izdelali zloženko o netopirjih iz Ajdovske jame in učni list »Skrivnostni svet Podjame«. Začeli smo tudi z akcijo »Posvoji netopirja« oz. »botrstvom«. Na leto smo v jamo vodili kar nekaj skupin (šolskih in drugih zainteresiranih), ves čas pa si prizadevali za rešitev status jame oz. njenega upravljanja. To se je po letu 2008 le že bolj zapletlo s Pravilnikom MOP (Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst v Ajdovski jami (Ur.l.RS št. 53/2008), ki je dovoljeno obdobje obiska jame skrčil zgolj z 10ih na 5,5  oz. 6 mesecev in še to bolj v hladnem obdobju četa. Zato smo dali na Občino Krško več pobud za vzpostavitev druge infrastrukture izven jame, ki bi omogočila vsaj delno doživetje zgodb Ajdovske jame.

V obeh letih smo izvajali »zelene » prireditve – Zeleni festival 2007 je bil posvečen tlem oz. prsti, Zeleni festival 2008 pa potrošništvu. V okviru Evropske noči netopirjev 2007 smo skupaj s predstavnico ZRSVN OE Ljubljana odkrili info tablo o netopirjih Ajdovske jame, naslednje leto pa z novimi UV detektorji opazovali netopirje, izvedli regijski literarni in likovni natečaj na temo netopirjev ter vključili tudi rokodelke za razvoj netopirskih spominkov. Začeli smo tudi s projektom »zeleni avto« (ki je vozil na odpadno olje) in se z njim ključili v Evropski teden mobilnosti. V l. 2008 smo skupaj s podjetjem Kostak d. d. in Društvom Zeleni krog začeli izdajati časopis Zeleni krog, ki je dosegel vsa posavska gospodinjstva. Časopis je doživel dober odziv tako pri bralcih kot avtorjih prispevkov (sodelovala so različna društva, strokovne institucije, posamezniki). Izvajali smo tudi naravoslovne in športne dneve za šole in različna predavanja s področja varstva narave in okolja, med drugim tudi Poletni tabor obnovljivih virov energije (julij 2008).

Na področju kulturne dediščine pa smo nadaljevali z Večeri v hramu, delavnico prazgodovinske keramike, s KD Folk Slovenija smo organizirali projekt Plesna hiša – učenje ljudskih plesov za najširši krog zainteresiranih, kresno noč pred Ajdovko jamo,  za otroke napisali in po lokacijah okoli Ajdovske jame pripovedovali pravljico o Zmaju iz Podjamskega studenca,  organizirali posvet s strokovnjaki o Dunaju nad Krškim (2007) in posvet o Ajdovski jami (2008), začeli s projektom Izba spomina, organiziral delavnici izdelovanja ljudskih glasbil, izvajali program keltske zaroke, začeli s projektom rekonstrukcije noše v mlajši železni dobi v Posavju, sodelovali na 1. mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju, na zimskem kresu na Bledu,  na Muzejsko etnološki delavnici SED, etno prireditvah Pušelšank, Martinovanje v Leskovcu, na prazniku Občine Krško, z RA Kozjansko v okviru projekta Usposabljanje za podeželje.

Izvajali smo še delavnice, predstavitve, vodenja za različne šolske in druge interesne skupine, druga izobraževanja s področja komplementarnega zdravilstva, začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja z Meto Vrhunc, se vpisali v razvid izvajalcev študijskih krožkov pri takratnem Ministrstvu za šolstvo in šport in jih začeli tako tudi samostojno voditi.

Začela se je vzpostavljati tudi Lokalna akcijska skupina Posavje, v katero smo se aktivno vključili, se prijavljali državne in mednarodne razpise, na nekaterih uspešno, kar pa ni bilo dovolj za financiranje treh plač. Zato se je ob koncu leta 2008 ponovno prešlo na prostovoljsko delo.  

Na 3. mednarodni Geonoči v Svibnem o njegovi izjemni krajini

V sodelovanju s KUD Pristava Počakovo smo v petek, 4. aprila 2025, zvečer na Posestvu Počakovo soorganizirali 3. Geonoč na Svibnem, ki se je tako že tretjič zapored vključila v Mednarodno noč geografije.

Letošnja tema ja bila  izjemna krajinsko pestrost Slovenije in razglasitev novih krajinskih tipov, pri čemer ima Svibno poseben status kot izjemna krajina na državni ravni.  V razpravi, ki jo je moderiral geograf Vane Urh iz Svibnega, sta sodelovala krajinska arhitektka, dr. Barbara Kostanjšek iz Biotehniške fakultete, ki je sodelovala pri prenovi Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji, in kmet Feliks Korbar (Močilno), svetnik KGZ OE Celje.

Glavne teme razprave:
– Vloga kmetijstva v ohranjanju značilne krajine Svibnega,
– Možnosti sodelovanja med kmeti, svetovalnimi službami in lokalno skupnostjo,
– Kako nova razdelitev krajinskih tipov vpliva na kmetijsko rabo zemljišč in spodbude kmetijske politike.

Za uvodni kulturni program pa sta poskrbeli mednarodni prostovoljki, ki trenutno sodelujeta na Posestvu Počakovo.

Povezava do video posnetka dogodka >>>

Prispevek v Posavskem Obzorniku >>>

O moči in zdravilnosti glasu in petja

V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila  biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.

Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir. 

23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>

P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.

Foto: Aleš F., Bernardka Z.

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

Kelti na obisku v Posavskem muzeju Brežice

Raziskovanje prazgodovine, »ajdovskih« obdobij, smo v preteklem letu usmerili v obdobje mlajše železne dobe – obdobje Keltov. Pri tem smo si pomagali tudi z gradivi  arheologov in rezultati preteklih projektov.

V letu 2025  to raziskovanje še poglabljamo. Pri tem smo še posebej veseli sodelovanja s Posavskim muzejem Brežice (PMB), ki v svojem bogatem arheološkem gradivu hrani tudi veliko zanimivih najdb iz mlajše železne dobe v Posavju.  V petek, 28. marca 2025, je tako skupina interpretov Zavoda Svibna šla na študijski obisk v PMB, s ciljem nadgraditi poznavanje obdobja Keltov v Posavju in preveriti ustreznost uporabe replik posavskih keltskih najdb. Da bi bilo to raziskovanje čimbolj doživeto, smo se oblekli tudi keltske kostume. Posebej nas je pritegnila replika keltskega bojnega voza, katerega nosilnost in rabo smo ob budnem očesu arheologov Jane in Timoteja  tudi preverili. Kot smo izvedeli, je replika voza izdelana tako, da je tudi za praktično uporabo na terenu. Pri morebitnem testiranju bomo z veseljem sodelovali.

Obisk PMB pa smo zaključili že z ogledom Vodovodnega stolpa z zanimivo razstavo o uporabi vode in krasnim razgledom na Brežice.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006  – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka  se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj  (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva).  Z restavratorjema Posavskega  muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom,  ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa  in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali  mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu,  gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem  zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar,  tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

Ob svetovnem dnevu NVO

27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij – različnih društev, ustanov, zasebnih zavodov, ki delujemo na različnih področjih –  športnih, kulturnih, okoljevarstvenih, humanitarnih…

V Zavodu Svibna vztrajamo že 20 let. Prizadevamo si za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.

 #NeVidnO #ZavodDobradružba 

Praznično februarsko pevsko srečanje

Februarsko srečanje ljudskega petja je bilo zelo praznično obarvano, saj smo slavili kar dvojni rojstni dan. Pri tem so nam prav prišle naučene rojstnodnevne podoknice.  Po obilni gostiji pa je vsak  zapel »svojo«, »iz naftalina« pa smo potegnili še nekaj zelo starih ljudskih pesmi.

Začeli pa smo se učiti tudi pesmi, posvečeni izgnanstvu – tudi zaradi letošnjega okroglega jubileja – 80. let konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva, kateri je posvečen tudi krajevni praznik.

Posebej pa smo bili veseli kar dveh novih članov in tudi poslušalcev – celo štirinožnih.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2005 – premik v zeleno

Po slabih treh letih Vrbovloškega s.p.-ja, smo ugotovili, da ta oblika za razvojno in promocijsko delo ni najbolj ustrezna.

Prišla je ideja o ustanovitvi zasebnega zavoda, za kar v naših krajih še ni bilo praks in izkušenj, zato smo pri ustanavljanju zaprosili tudi PIC NVO. Svetovano je bilo, da nas je več ustanoviteljev zavoda, pa sta pri tem v začetku leta 2005 tako združila voljo Bernardka Zorko, dosedanja nosilka s.p.-ja in Zlatko Križan, stalni zunanji sodelavec.

Namen oz. osnovni moto delovanje je bil, tako kot prej s.p.-ja, ohranjanje podeželja, kar je vključevalo oz. še vključuje vse vsebine, ki se tičejo podeželja, zlasti hribovitega,  s poudarkom na bližnji okolici Krškega gričevja in Ajdovski jami, kot srčiki tega območja. Velik poudarek je bil na izobraževanju – tako s področja dediščine kot narave, kmetijstva, različnih trajnostnih praks. Ob pomankanju ustrezne infrastrukture pa je bil cilj na eni ob bližnjih opuščenih kmetij vzpostaviti  izobraževalno – terapevtsko turistični kampus.

Ker pa zavod ni razpolagal s potrebnim kapitalom, je razvoj dejavnosti začel postopoma – v objektih, ki so bili v lasti družine Zorko, in prvo leto tudi brez redno zaposlenega.

Zaradi uredbe evropskih in  državnih naravovarstvenih predpisov je zavod že v začetku delovanja dal posebno pozornost »zelenim temam« in v letu 2005 začel z različnimi javnimi dogodki  – ob bok mednarodnim okolijskim dnevom, ko je bila prireditev ob Dnevu Zemlje in jeseni ob Evropski noči netopirjev, prvič je bil izveden tudi Zeleni festival, v okviru katerega smo izpostavili različne vidika pomena vode in pri tem gostili tudi priznane strokovnjake (Dr. Polono Vreča, Dr. Mihaela Brenčiča, Antona Komata, Petra Firbasa) sodelovali pa so tudi člani študijskega krožka.

Nadaljevali pa smo tudi z dediščinskimi projekti  – kresno nočjo, poletnim taborom starih znanj, Festivalom Življenja, v okviru katerega smo se ukvarjali s pojmom duše ter povezav med znanostjo in duhovnostjo – prispevek dr. Igorja Kononenka… Začeli smo tudi s četrtkovimi etnografskimi večeri v hramu, snemali prispevke za oddajo Duhovni utrip RTV SLO,…

Izvedli smo tudi nekaj izobraževalnih programov s področja dediščine za osnovne šole, izvajali programe turističnih vodenj, se predstavljali na sejmih, izvajali različna izobraževanja, tudi študijski krožek na temo zdrave vode, sodelovali kot zunanji izvajalci Centra za razvoj podeželja Posavje v programu Šole podjetništva in turizma in predpraznični predstavitvi rokodelskih znanj, vmes pa si prizadevali za ureditev upravljanja Ajdovske jame.

Programi zavoda so se skozi leto lepo razvijali in tako smo začeli razmišljati tudi o prvih rednih zaposlitvah…

Na letnem srečanju članov Zavoda Svibna o načrtih za 2025

Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.

V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…

Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.