Kaj se dogaja v naši čredi
27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij – različnih društev, ustanov, zasebnih zavodov, ki delujemo na različnih področjih – športnih, kulturnih, okoljevarstvenih, humanitarnih…
V Zavodu Svibna vztrajamo že 20 let. Prizadevamo si za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.
#NeVidnO #ZavodDobradružba
Februarsko srečanje ljudskega petja je bilo zelo praznično obarvano, saj smo slavili kar dvojni rojstni dan. Pri tem so nam prav prišle naučene rojstnodnevne podoknice. Po obilni gostiji pa je vsak zapel »svojo«, »iz naftalina« pa smo potegnili še nekaj zelo starih ljudskih pesmi.
Začeli pa smo se učiti tudi pesmi, posvečeni izgnanstvu – tudi zaradi letošnjega okroglega jubileja – 80. let konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva, kateri je posvečen tudi krajevni praznik.
Posebej pa smo bili veseli kar dveh novih članov in tudi poslušalcev – celo štirinožnih.
Po slabih treh letih Vrbovloškega s.p.-ja, smo ugotovili, da ta oblika za razvojno in promocijsko delo ni najbolj ustrezna.
Prišla je ideja o ustanovitvi zasebnega zavoda, za kar v naših krajih še ni bilo praks in izkušenj, zato smo pri ustanavljanju zaprosili tudi PIC NVO. Svetovano je bilo, da nas je več ustanoviteljev zavoda, pa sta pri tem v začetku leta 2005 tako združila voljo Bernardka Zorko, dosedanja nosilka s.p.-ja in Zlatko Križan, stalni zunanji sodelavec.
Namen oz. osnovni moto delovanje je bil, tako kot prej s.p.-ja, ohranjanje podeželja, kar je vključevalo oz. še vključuje vse vsebine, ki se tičejo podeželja, zlasti hribovitega, s poudarkom na bližnji okolici Krškega gričevja in Ajdovski jami, kot srčiki tega območja. Velik poudarek je bil na izobraževanju – tako s področja dediščine kot narave, kmetijstva, različnih trajnostnih praks. Ob pomankanju ustrezne infrastrukture pa je bil cilj na eni ob bližnjih opuščenih kmetij vzpostaviti izobraževalno – terapevtsko turistični kampus.
Ker pa zavod ni razpolagal s potrebnim kapitalom, je razvoj dejavnosti začel postopoma – v objektih, ki so bili v lasti družine Zorko, in prvo leto tudi brez redno zaposlenega.
Zaradi uredbe evropskih in državnih naravovarstvenih predpisov je zavod že v začetku delovanja dal posebno pozornost »zelenim temam« in v letu 2005 začel z različnimi javnimi dogodki – ob bok mednarodnim okolijskim dnevom, ko je bila prireditev ob Dnevu Zemlje in jeseni ob Evropski noči netopirjev, prvič je bil izveden tudi Zeleni festival, v okviru katerega smo izpostavili različne vidika pomena vode in pri tem gostili tudi priznane strokovnjake (Dr. Polono Vreča, Dr. Mihaela Brenčiča, Antona Komata, Petra Firbasa) sodelovali pa so tudi člani študijskega krožka.
Nadaljevali pa smo tudi z dediščinskimi projekti – kresno nočjo, poletnim taborom starih znanj, Festivalom Življenja, v okviru katerega smo se ukvarjali s pojmom duše ter povezav med znanostjo in duhovnostjo – prispevek dr. Igorja Kononenka… Začeli smo tudi s četrtkovimi etnografskimi večeri v hramu, snemali prispevke za oddajo Duhovni utrip RTV SLO,…
Izvedli smo tudi nekaj izobraževalnih programov s področja dediščine za osnovne šole, izvajali programe turističnih vodenj, se predstavljali na sejmih, izvajali različna izobraževanja, tudi študijski krožek na temo zdrave vode, sodelovali kot zunanji izvajalci Centra za razvoj podeželja Posavje v programu Šole podjetništva in turizma in predpraznični predstavitvi rokodelskih znanj, vmes pa si prizadevali za ureditev upravljanja Ajdovske jame.
Programi zavoda so se skozi leto lepo razvijali in tako smo začeli razmišljati tudi o prvih rednih zaposlitvah…
Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.
V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…
Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.
Draga izkušnja preteklega leta, ko smo jeseni 2003 s prvim Festivalom življenja naredili kar precejšnji primanjkljaj, nas je v letu 2004 usmerila v organizacijo manjših dogodkov.
Da bi povezali zanimivosti in ponudnike Krškega gričevja, smo v sodelovanju s Turističnim društvom Brezovska Gora strasirali t. i. Dunajsko pešpot, ki vodi od Brestanice oz. Gunt (Gostilne Pečnik) na Dunaj pri Krškem in nato mimo Hiše frankinje Kerin v Straži pri Krškem preko Senožet in Ivandola do Nemške vasi – razgledna točke ob c. sv. Štefana, Kleti Žarn (zdaj Albiana) in naprej po vasi do Ajdovske jame. Od tam pa na Brezovsko Goro, nazaj na Ivandol, Kobile (Etnološke zbirke Šribar), Skakalnic v Spodnjih Dulah, Gore in nazaj preko Dunaja do izhodišča. Začetku leta smo organizirali tudi prvi pohod po Dunajski poti.
V marcu 2004 smo na preprost način označili zdravilne točke na Dunaju in tako vzpostavili prve zdravilne poljane v Posavju. Domačini so jih lepo sprejeli in zanje lepo skrbeli, počasi pa so začeli prihajati tudi obiskovalci.
Bili pa smo malo manj pozorni na dogajanje, ki se je takrat odvijalo na državni ravni (kar bi pravzaprav morali biti pozorni tudi ž leto prej). Namreč v začetku leta 2004 se je tudi v Sloveniji uveljavila habitatna direktiva Nature 2000, po kateri je bilo v to evropsko vključeno tudi območje Natura 2000 Ajdovska jama. Prav tako je bilo tega leta sprejet Pravilnik o naravnih vrednotah in pa Zakon o varstvo podzemnih jam, ki je vse jame podržavil – tudi Ajdovsko jamo. To je presenetilo tudi Občino Krško, ki je pretekla leta s podporo Ministrstva za kulturo vložila precej sredstev v jamsko infrastrukturo in dostop do jame. V prvih mesecih leta sicer nismo zaznali bistvenih sprememb, razen navodila, da se v mesecu juniju in juliju v jamo ne vodi, ker takrat v njej netopirji kotijo mladiče. Občina Krško si je sicer prizadevala za povrnitev stroškov investicije, s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor pa smo dobili zagotovilo, da se bo upravljanje Ajdovske jame reševalo prioritetno, saj je malimi turističnimi jamami edina bila brez uradnega upravljavca (ključ jame je namreč nosilka Vrbovega Loga prejela od Občine začasno – do ureditve upravljanja).
Tako smo programe v jami izvajali do konca maja, v začetku junija pa pomagali pri organizaciji koncerta ljudskih pevcev Roženkratvt, ki se je odvijal na jasi pred jamo.
Konec maja smo sodelovali pri etnološki prireditvi Pušenšank pri Kerinovih na Straži pri Krškem, v okviru katere se je izvedla etno igra, prepletena z nastopi Folklorne skupine iz Artič, Florjanov z Rake in skupine Vajnštajn iz Šmartnega ob Paki.
Potem pa smo napovedali in seveda javno prijavili po vseh predpisih prireditev Magična kresna noč pred Ajdovsko jamo in jo tudi precej promovirali v medijih.
Pa je prišlo s strani Občine Krško opozorilo, ki so ga prenesli naprej od Ministrstva za okolje in prostor ministrstva – da bi s prireditvijo lahko vznemirili netopirje v jami, ki v njej kotijo. Ko smo se zavezali, da ne bomo nikogar spustili do vhodov v jamo in dostop omejili že spodaj pri začetku obeh stopnišč, in ne bomo uporabljali ozvočenja, nam je bila prireditev odobrena. Je pa v jami ves čas prireditve odziv netopirjev spremljal eden od biologov, ki je nato za nadaljnje dogodke spisal še nekaj priporočil. Na prireditvi so se prepletale različne pripovedi, povezane s kresom, ljudsko petje (pri tem so sodelovali KD sv. Lovrenc Gora, Ančka in Bernardka, KUD Slovenija), ljudski ples (Folklorna skupina Artiče) , po prižigu kresa pa je sledil še ples Kresnic (domačih žensk) ob spremstvu bobnarjev Nina Moreškiča.
Poleti smo ponovno izvedli poletni tabor – starih poti, v okviru katerega smo se učili kovanja s poudarkom na keltskih replikah, zdravilnosti bobnanja, praznovali praznik prve žetve, spoznavali sporočilnost dreves in raziskovali okolico…
Konec oktobra smo Festival življenja smo v primerjavi s prejšnjim letom precej bolj skromno zastavili, čeprav še vedno z mednarodno udeležbo, a brez sejma in koncertov. Smo pa festivalske dogodke razporedili med več vikendi oktobra, začenši s pohodom po Podjamski drevesni poti (tudi rezultat koprodukcijskega krožka z Ljudsko univerzo Krško), nato med tednom s kulturnim dnem za učence OŠ Leskovec, v osrednjem vikendu festivala pa odprli manjšo razstavo učencev OŠ Leskovec »Čarovniški pripomočki naših babic«, foto razstavo »Čarobne rastline Podjame«, osrednja tema delavnic, pri katerih so sodelovali tudi gostje iz tujine, pa je bil obred v različnih kulturah in tradicijah.. Program je vključeval tudi obisk Ajdovske jame in na zaključni dan tudi Dunaja nad Krškim z zaključkom v Kleti oz. Hiši frankinje Kerin.
Tako kot pri kresni noči in poletnem taboru je tudi pri tem festivalu sodelovalo novo ustavljeno društvo Borov Log, ki se je specializiralo na raziskovanje keltskega izročila.
V jesenskem času sodelovali ponovno tudi pri Martinovem pohodu, ki je potekal po več krakih do Kleti Žarnovih (Albiana) v Nemški vasi.
Ob navedenih programih za širšo javnost pa se je izvajalo tudi različna izobraževana s področja ljudskega oz. komplementarnega zdravilstva. Na prehodu leta pa je bilo že jasno, da vsem novim izzivom s.p. oblika ne zadošča več…
Jeseni 2003 je bila napovedana otvoritev Ajdovske jame (njene prenovljene infrastrukture) in s tem tudi uradna vzpostavitev turističnega obiska. Se je pa pred in po tem dogajalo še marsikaj…
V sezoni 2002/03, torej že zadnja meseca 2002 in potem intenzivno letu 2003 se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško izvajal študijski krožek »Zapuščina Keltov v Posavju«, v okviru katerega smo raziskovali posavska železnodobna arheološka najdišča, ob tem pa še ostalo, kar je vsaj malo »dišalo« po njih. Pobudnik za krožek je bil Mariborčan Zlatko Križan, ki smo ga kontaktirali že ob vzpostavljanju multimedijske razstave o čarovnicah leta 2002. Tema je bila skrivnostno zanimiva, pa se je tako krožka udeležilo precej Posavcev, prihajali pa so tudi iz drugih krajev Slovenije.
Poleti smo organizirali tudi prvi poletni tabor »Narava kot učilnica«, na katerem smo iz naravnih surovin iz bližnje okolice izdelali krušno peč in se učili preproste kulinarike na odprtem ognju, obenem pa raziskovali okolico – s poudarkom na Dunaju pri Krškem.
In počasi smo se začeli pripravljati na dolgo pričakovano otvoritev Ajdovske jame.
Pooblastilo za vodenje po jami sicer prejela Bernardka Zorko osebno, a ker pomeni delo z jamo precej več kot zgolj vodenje skupin, je že v začetku leta dala pobudo za ustanovitev Turističnega društva Jamska skupnost Brezovska Gora. Društvo je v nekaj mesecih dobilo precej članov, ne zgolj iz Brezovske Gore, ampak tudi iz okoliških vasi in celo izven občinskih meja. Prevzelo je urejanje okolice vhodov do Ajdovske jame in tudi tehnično podporo pri otvoritvi Ajdovske jame. Vrbov Log pa je ob otvoritvi Ajdovske jame, kar je organizirala Občina Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško, zagotovil prostor za predavanje arheologinje Milene Horvat ter izvedel povezovanje otvoritve. Zaradi velikega interesa se je moralo predavanje zaradi omejenega hramskega prostora izvesti v več ponovitvah, pa tudi prevoz obiskovalcev je zaradi pomanjkanja parkirnih mest moral potekali iz Senuš do Brezovske Gore, kar so odlično izvedli člani gasilskih društev.
Po takem prvem odzivu obiskovalcev smo tako z velim optimizmom pripravljali tudi prvi mednarodni Festival Življenja, ki je potekal med 30. 10. – 2. 11. 2003.
Program je bil nadvse bogat – tridnevni program delavnic z mednarodno udeležbo predavateljev (Slovenija, USA, Avstrija, Nemčija), multimedijska razstava Čarovnice – Drugo Poglavje (Nova vprašanja, novi odgovori – Ali obstajajo sedaj? In kdo so čarovnice danes?), Praznovanje keltskega novega leta v izvedbi študijskega krožka, ki je predstavil tudi svoje celoletno raziskovanje prisotnosti Keltov v Posavju), sejem zdravilcev, koncerti etno skupin (Katice, Katalena, Trutamora Slovenica, Tantadruj, Nino Moreškič s skupino Afir Bafir)… Sodeloval je tudi »Kvartet božanskega instrumenta” – hornistov Glasbene šole Krško. Program pa je vključeval tudi obiske arheoloških najdišč – Ajdovske jame in Dunaja nad Krškim.
Dogajalo se je na treh prizoriščih, kar je bil izjemen logistični zalogaj, še zlasti zato ker Brezovska Gora in okolica ne premoreta kaj dosti javne infrastrukture za tovrstne aktivnosti (smo pa na vseh zagotovili šotore, za koncerte npr. šotor za cca 400 obiskovalcev s šankom, odrom…). Tehnično in organizacijsko podporo je sicer v prostovoljskem delu nudilo Turistično društvo Jamska skupnost in še nekaj prostovoljcev iz drugih krajev, večino produkcijskih stroškov in dela pa je prevzel Vrbov Log. Dogodek je bil organizacijsko, vsebinsko in finančno zahteven, ki je omogočil zadovoljstvo udeležencev, a precejšnjo finančno izgubo, tudi zaradi slabega vremena, ki je botrovalo slabšemu obisku koncertov, s katerimi se je predvidelo kriti nekatere druge stroške festivala. Organizacija festivala je bila bogata izkušnja, ki je opozorila na prve omejitve in privedla do spoznanja: vsi dogodki ne sodijo v vsak prostor in ne v vsak čas … in da je “manj lahko več”…
Fotografije: arhiv Bernardke Zorko
V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.
Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.
Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.
Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.
Več o dogodku:
Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko
V letu 2025 Zavod Svibna obeležuje 20 let delovanja. Čeprav se je, takrat še kot Vrbov Log, ustanovil v začetku leta 2005, pa so se temelji njegovega delovanja začeli vzpostavljati že tri leta prej.
To je bil čas, ko je Občina Krško zaključevala investicijo v Ajdovski jami pri Nemški vasi, ob tem pa odkupila oz. najela določene površine “ob” in “v” kraškem dolu pred jamo – za dostop do jame.
Pred načrtovano otvoritvijo jame pa je bilo potrebno zagotoviti tudi vodniško ekipo. Tako je bil preko Ljudske univerze Krško leta 2002 organiziran tudi prvi tečaj za lokalne turistične vodnike.
Ustanoviteljica zavoda, Bernardka Zorko, se je zaradi izkazanih potreb po vodnikih (tudi pobude Občine Krško) in dejstva, da je živela v neposredni bližini Ajdovske jame, udeležila tečaja in še istega leta registrirala »popoldanski« s.p., kateremu je dala naziv Vrbov Log – po vrbah, ki obdajajo jaso pred Ajdovsko jamo in nekako varujejo oba vhoda vanjo.
Logotip, ki predstavlja drevo, vrbo, z enako močnimi koreninami kot krošnjo, z močnim simbolnim pomenom, je v bistvu stalnica, ki se vleče skozi vsa imena in oblike delovanja. Namen delovanja je bil preprost: razvijati podeželje tako, da se upošteva in ohranja njegova dediščina – od prazgodovine do ljudskega izročila polpreteklih časov.
Glede na to, da se je leta 2002 v okolici vzpostavljala tudi Gornjedolenjska vinsko turistična cesta, je bi del dejavnosti predviden tudi za obujanje vinogradniške dediščine. Tako je v tem letu nastal tudi lesen hram, ki od takrat nudi prostor številnim zanimivim dogodkom.
Ker v letu 2002 Ajdovska jama še ni bila odprta za javnost, je bil tako fokus dejavnosti novoustanovljenega s.p.-ja na prireditvi – multimedijski razstavi o čarovnicah, ki naj bi bila sicer del širšega festivala v organizaciji Kulturnega društva Leskovec. Čeprav do realizacije festivala ni prišlo, pa sta se na sedežu Vrbovega Loga, v hramu in šotoru ob njem, pripravili dve razstavi – multimedijska (o ozadju in posameznih čarovniških procesih po Sloveniji in v Krškem, o tem, kdo so bile ženske, obtožene čarovništva, kakšno znanje so imele…), ob tej pa še razstava zeliščarskega študijskega krožka.
Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško in KD Leskovec, je privabil veliko obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije in dal dobro spodbudo za nadaljnje delo.
Fotografije: osebni arhiv Bernardke Zorko
Na vrhu nad Ajdovsko jamo, na krasni razgledni točki, stoji cerkev sveta Štefana, podružnica leskovške župnije. Na Štefanovo, 26. decembra, pa tudi ob drugih priložnostih, se je do te cerkvice vedno rado poromalo. Letos je Mestna četrt Leskovec Štefanov pohod organizirala že 11. zapored. Povabilu, da pridemo do cerkve iz več strani, smo se odzvali tudi v KS Senuše in Zavodu Svibna, v sam pohod pa vključili še ogled Ajdovske jame ter se nato skozi Nemško vas in predel »Brijuce« povzpeli do sv. Štefana. Lepo vreme je privabilo veliko ljudi, ki so se po maši, blagoslovu vode, soli in konj, lahko še pokrepčali z dobrotami, ki so jih pripravili gostoljubni domačini.
… naj vas obdaja mir v najbolj žlahtnem pomenu… vzemite si čas za hvaležnost in počitek, da boste v novem krogu spet radostno uživali Življenje…
In naj bo Mir.
Zavod Svibna
