V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.
Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.
Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.
Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.
V letu 2025 Zavod Svibna obeležuje 20 let delovanja. Čeprav se je, takrat še kot Vrbov Log, ustanovil v začetku leta 2005, pa so se temelji njegovega delovanja začeli vzpostavljati že tri leta prej.
To je bil čas, ko je Občina Krško zaključevala investicijo v Ajdovski jami pri Nemški vasi, ob tem pa odkupila oz. najela določene površine “ob” in “v” kraškem dolu pred jamo – za dostop do jame.
Pred načrtovano otvoritvijo jame pa je bilo potrebno zagotoviti tudi vodniško ekipo. Tako je bil preko Ljudske univerze Krško leta 2002 organiziran tudi prvi tečaj za lokalne turistične vodnike.
Ustanoviteljica zavoda, Bernardka Zorko, se je zaradi izkazanih potreb po vodnikih (tudi pobude Občine Krško) in dejstva, da je živela v neposredni bližini Ajdovske jame, udeležila tečaja in še istega leta registrirala »popoldanski« s.p., kateremu je dala naziv Vrbov Log – po vrbah, ki obdajajo jaso pred Ajdovsko jamo in nekako varujejo oba vhoda vanjo.
Logotip, ki predstavlja drevo, vrbo, z enako močnimi koreninami kot krošnjo, z močnim simbolnim pomenom, je v bistvu stalnica, ki se vleče skozi vsa imena in oblike delovanja. Namen delovanja je bil preprost: razvijati podeželje tako, da se upošteva in ohranja njegova dediščina – od prazgodovine do ljudskega izročila polpreteklih časov.
Glede na to, da se je leta 2002 v okolici vzpostavljala tudi Gornjedolenjska vinsko turistična cesta, je bi del dejavnosti predviden tudi za obujanje vinogradniške dediščine. Tako je v tem letu nastal tudi lesen hram, ki od takrat nudi prostor številnim zanimivim dogodkom.
Ker v letu 2002 Ajdovska jama še ni bila odprta za javnost, je bil tako fokus dejavnosti novoustanovljenega s.p.-ja na prireditvi – multimedijski razstavi o čarovnicah, ki naj bi bila sicer del širšega festivala v organizaciji Kulturnega društva Leskovec. Čeprav do realizacije festivala ni prišlo, pa sta se na sedežu Vrbovega Loga, v hramu in šotoru ob njem, pripravili dve razstavi – multimedijska (o ozadju in posameznih čarovniških procesih po Sloveniji in v Krškem, o tem, kdo so bile ženske, obtožene čarovništva, kakšno znanje so imele…), ob tej pa še razstava zeliščarskega študijskega krožka.
Dogodek, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško in KD Leskovec, je privabil veliko obiskovalcev, tudi iz drugih krajev Slovenije in dal dobro spodbudo za nadaljnje delo.
Fotografije: osebni arhiv Bernardke Zorko
Prvi logotipNa praktičnem delu tečaja za Lokalne turistične vodnike 2002 – pri gradu Šrajbarski turnNa praktičnem delu tečaja za Lokalne turistične vodnike 2002 – na Brezovski GoriDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002Delavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, udeleženciDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, zaključek na Velikem TrnuDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, izsledkiDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, izsledkiDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, izsledkiDelavnica študentov krajinske arhitekture – za Gornjodolenjsko VTC, 2002, izsledkiHram v l. 2002Priprave na prvi javni dogodekPrvi javni dogodek – otvoritev multimedijske razstave o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah s spremljevalno zeliščarsko razstavo, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002Prvi javni dogodek – multimedijska razstava o čarovnicah, oktober 2002
V okviru ohranjanja in raziskovanja kulturne dediščine podeželja, bomo namenili posebno pozornost dediščini pradavnine oz. Ajdov, pri tem načrtujemo več izobraževalnih dogodkov in nadgrajevanje znanj tudi z vključitvijo v mednarodnem mrežo EXARC, ponovno pa obujamo tudi Izbo spomina, v okviru katere se bomo posebej posvetili romarskemu izročilu.
V petek, 26. januarja 2024 smo se člani Zavoda Svibna dobili na rednem letnem srečanju, da smo se malo spomnili na aktivnosti in dogodke v preteklem letu, predvsem pa, da smo dorekli program za leto 2024.
Kar nekaj aktivnosti pa bo namenjenih tudi sonaravnemu kmetijstvu in samooskrbi. In seveda ne bo manjkalo tudi različnih prazničnih druženj, izletov in »udarniških« akcij. Obeta se ponovno pestro leto, ki bo gotovo prineslo veliko novih znanj, dobrega vzdušja, povezanosti generacij in potrebnih sprememb.
Po arheoloških odkritjih sodeč je bilo pivo posebna, okrepčilna in praznična pijača že od prazgodovine sem. Starejši viri navajajo, da naj bi pivo izviralo iz Mezopotamije, kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali med osnovna živila. Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku ter v Himni boginji Ninkasi, nekakšni molitvi mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot recept. Mlajši viri pa navajajo najdbe izpred skoraj 11.000 let na lokaciji Göbekli Tepe v jugozahodni Turčiji, med katerimi so našli korita za varjenje piva (v njih so bile sledi oksalatov, ki nastajajo pri fermentaciji žita v alkohol).
Kdaj je prišlo pivo v naše kraje se ne ve, so pa analize arheoloških ostankov lončenih posod koliščarjev na Ljubljanskem barju pokazale, da so koliščarji znali variti pivo, kar gre za čas bronaste dobe – cca 3000 let pr. n. št.
Več desetletij pa v strokovnih krogih teče razprava, kaj je bil prvi povod za gojenje žit – kruh ali pivo? Nekateri raziskovalci menijo, da je pivo pred 11.500 leti spodbudilo gojenje žit. Ker je pridelava žit zahtevala veliko trdega dela (pobiranje drobnih, večinoma neužitnih delov, ločevanje zrn od plev in mletje v moko), naj bi bilo varjenje piva rezervirano za pogostitve s pomembnimi kulturnimi nameni. Kasneje je veljalo kot najbogatejše hranljivo živilo in naj bi ga kot vsakodnevno hrano varile ženske. Vsebuje skorajda vse minerale potrebne za preživetje. Zaradi splošnega pomanjkanja hranljivih živil je pivo veljalo za dejanski recept za preživetje oziroma kot energijska pijača. Varila ga je tudi znana zeliščarka, opatinja, sv. Hildegarda, ki je hmelj kot dodatek k pivu omenila tudi v svojih zapisih
Kot osnovno surovino so v prazgodovini na območju Mezopotamije in tudi južne, srednje Evrope uporabljali pšenico in ječmen.
Se je pa takratno pivo od današnjih precej razlikovalo, vsebovalo je tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja. Ta je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822, v zapiskih nekega karolinškega meniha.
Kot smo že objavili, je precej verjetno, da so pivo poznali tudi naši ajdovski predniki. V Ajdovski jami sta iz obdobja mlajše kamene dobe najdeni dve osnovni surovini za pivo – ječmen ter enozrna oz. dvozrna pšenica. Na osnovi tega je nastalo sodobnemu okusu prilagojeno pivo AJD, ki ga z veseljem ponujamo vsem zainteresiranim. Priporočamo pa uživanje v zmernih količinah – naj služi kot energijsko hranilo oz. zdravilo.
Ministrstvo za kulturo nam je 18.6.2023 na osnovi preteklega delovanja, podpore Mestne občine Krško, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Posavskega muzeja Brežice podelilo odločbo o statusu delovanja v javnem interesu na področju kulture, zlasti na področju varstva kulturne dediščine.
Navedena odločba pomeni dodatno spodbudo delovanju Zavoda Svibna, saj odpira možnosti do virov financiranja in tudi nadgradnje sodelovanja z javnim sektorjem. Obiskovalcem ter vsem strokovnim in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in podporo.
V soboto, 15. aprila 2023, popoldan in zvečer smo v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe ob Ajdovskih zgodbah pomladi »mislili in čutili dobro« in pri tem izpostavili zdravilno moč kulture. V sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij so blagodejne učinke kulture oz. umetnosti v glasbi, petju in pripovedi z obiskovalci delili glasbeniki Lucijan Cetin na klaviaturah, Kristjan Ilić na violini, Tjaša Cepuš na flavti, stekleni harfi, zvončkih, steklenih skledah,…, pevka Mojca Benedik ter pripovedovalka Maša Budič. Dobre, spodbudne, misli so na listkih krožile tudi med številnimi obiskovalci, ki jih deževno vreme ni zmotilo. Preko 40 se nas je v hramu Zavoda Svibna zbralo iz različnih krajev Slovenije, starostno in interesno pisano druščino pa so dopolnili tudi posamezniki iz Nemčije, Švice, Poljske, Ukrajine in Rusije.
Po kulturnem programu je sledil še sprehod po kraškem dolu Podjama in obisk Ajdovske jame, ki ga je vodila Bernardka Zorko. Jamo smo na ta dan do 15. oktobra “predali” porodniški koloniji netopirjev, ki se bodo v toplih pomladnih dnevih počasi vrnili v jamo.
Druženje smo ob domačih dobrotah izpod rok članic Zavoda Svibna in klepetu nadaljevali v toplem zavetju, ob tem pa izmenjali tudi številne dobre prakse, tako v raziskovanju lepot narave in dediščine pradavnine kot sonaravnih kmetijskih praksah in še čem… Med nami so vibrirali dobre misli in občutki, ki naj nas vse skupaj še dolgo povezujejo in spodbujajo k dobremu tudi v vsakdanjem življenju.
Po dveh letih premora smo se 27.1.2023 člani Zavoda Svibna ponovno sestali na rednem letnem srečanju. Tokrat smo se skozi bogato foto gradivo ozrli ne zgolj na preteklo leto, ampak se sprehodili tudi skozi dve desetletji delovanja.
To je močno povezano z bližnjo Ajdovsko jamo, čeprav ne ves čas enako intenzivno. Glede na to, da delujemo sredi podeželskega okolja, smo ob naravni in kulturni dediščini Ajdovske jame poskusili izpostaviti tudi vso ostale posebnosti in potrebe podeželja in pri tem iskali tudi rešitve za njegov trajnosti razvoj.
Tako so za nami različne kresne noči, festivali življenja, Zeleni festivali, Dnevi zemlje, čistilne akcije, evropske noči netopirjev, akcija Posvoji netopirja, študijski krožki, poletni tabori, tečaji s področja kmetijstva (biodinamike, ekološkega kmetijstva, sadjarstva, zdravilnih rastlin, samooskrbe,,), delavnice komplementarnega zdravilstva, večeri v hramu, raziskovanja starega izročila, keltske poroke, Izba spomina, rokodelstvo, materialna kultura železne dobe, prazgodovinska keramika, glasbeno pripovedovalske prireditve, Plesna hiša, …, turistični projekti (Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, postavitev prvih zdravilnih poljan na gradišču Dunaj nad Krškim, vodenja, pohodi, problemska konferenca 13 pik in 13 zvezdic za posavski turizem, etnografske prireditve Pušelšanki, programi za vrtce in šole, različni pohodi in vodenja ..), izdajanje regijskega časopisa Zeleni krog, jamarska raziskovanja, razvojni projekti kot npr. (Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju, Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, Trajnostni sadovnjaki, Varuj vodo, Ajdovske zgodbe iz Posavja…)
Če je bilo minulo, pretežno »ajdovsko« leto, posvečeno Ajdovski jami in ajdovskemu izročilu, z letom 2023 ponovno obujamo tudi ostale aktivnosti s področja samooskrbe. Na srečanju smo tako izpostavili Mednarodno leto prosa 2023 (in se posladkali s pečeno proseno kašo), zvrstilo pa se bo še nekaj zanimivih tem na temo samooskrbe in prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu. Ajdovske zgodbe pa seveda tudi ostajajo in se bodo še nadgrajevale…
V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.
Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki). Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi, in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.
Tudi v letu 2022 bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!; v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva, povezovanje skupnosti…)
Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!
Pred Ajdovsko pečjo pri Studencu, študijski krožek
Ajdovski britof, Tičnica pri Studencu, študijski krožek
Levakova jama oz. Ajdovska jama pri Podbočju, študijski krožek
Ajdov grob na Magolniku , študijski krožek
Okoli ostankov gradu Ostrovrharjev, študijski krožek
Ajdne peči na Bohorju, študijski krožek
Pri slapu Pekel na Bohorju, študijski krožek
Na križišču pri Ajdovski babi nad Orešjem na Bizeljskem, študijski krožek
Na gradu Kunšperk, študijski krožek
Na brežiškem gradu, Študijski krožek
Pred Ajdovsko jamo na Sromljah, študijski krožek
Na poti do Ajdovske jame na Pijavškem, študijski krožek
Na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici, študijski krožek
Usposabljanje animatorjev kamenodobnega življenja
Dan Ajdovske jame 2021, predavanje arheologinje Jane Puhar
Dan Ajdovske jame 2021, predstavite neolitskih predmetov
Priprava rekonstruiranih oblačil za animatorje
Predavanje o krasu
Ogled kraških pojavov
Obisk prenovljene Ajdovske jame
Zimski kres pred Ajdovsko jamo
Pohod po okolici Ajdovske jame – Štefanov pohod
Jamarsko raziskovanje bruhalnika pod Ajdovsko jamo
Raziskovalci in nadzorna ekipa
Znotraj bruhalnika
Delovna akcija v jami Vilenica
Spremljaj nas na Facebooku!
Bodite obveščeni o naših aktivnostih
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
