Kategorija: <span>Ostale vsebine</span>

Za skupino »ajdovskih interpretov« Zavoda Svibna je prvo sodelovanje na mednarodnem dogodku.

Minuli podaljšani vikend smo se namreč udeležili 19. mednarodnega festivala keltske kulture – festivala »Lughnasad« v kraju Nasavrky na Češkem, ki ima velik ugled med tovrstnimi festivali, in katerega se udeležuje vse več skupin poustvarjalcev obdobja mlajše železne dobe oz. obdobja Keltov – iz različnih krajev Evrope.

Festival je umeščen na lokacijo keltskega muzeja na prostem, imenovan Země Keltů, v kraju Nasavrky pod Železno goro, ki ga je z velikim entuziazmom ter ob podpori stroke in lokalne skupnosti vzpostavilo nekaj posameznikov (oz. v lesarskem delu en sam mojster).

Naše 9-člansko »pleme« se je na festivalu predstavilo z rekonstruirano opravo (vključno z replikami arheoloških najdb, ki jih hrani Posavski muzej Brežice) keltskega plemena Latobiki, ki je v času od 250  pr. n. št.  in v času antike naseljevalo območje naše občine, zlasti Nevioudunum. S tem smo promovirali tudi kulturno dediščino naše regije.  Sodelovali smo še na osrednjem dogodku festivala – obredu, posvečenem prvi žetvi, keltskemu sončnemu božanstvu  – Lughu in k temu prispevali lokalne kulinarične dobrote. Stkali smo nove vezi, pridobili veliko dobrih idej, uživali v rokodelski in kulinarični ponudbi ter v izvajanju odličnih glasbenih skupin.

Pot “na” festival in tudi “s” festivala smo obogatili še z ogledi drugih zgodovinskih zanimivosti ob poti: nekdanjega rimskega mesta Carnuntum  (z veliko željo, da bi se njihovemu načinu interpretacije sledilo tudi pri našem Neviodunumu), dve mesti pod Unescovo zaščito – Telč in Kutno Goro, na koncu pa smo obiskali še Brno, kjer smo si ogledali še razstavo o 29.000 let stari Veneri iz Dolníh Věstonic  – ob 100-letnici odkritja tega skrivnostnega kipca.

Zahvaljujemo se Mestni občini Krško za sofinanciranje dela stroškov prevoza na festival.

Fotografije: Katarina, Jolanda, Julijana, Ina, Janko, Bernardka, Jaromir Zajiček

Več na >>> in >>> ter v Posavskem Obzorniku >>>>

Na povabilo uredništva verskega programa pri RTV Slovenija smo sodelovali v pogovorni oddaji Sveto in svet v imenitni družbi – prijatelja patra Karla Gržana in dr. Tomaža Zwittra – na temo poletnega solsticija.

Posnetek oddaje >>>

Sveto in svet, FB stran >>>

Foto: Sašo in Aleš

Leti 2011 in 2012 sta bili v zavodu zelo zahtevni leti, predvsem zaradi neuspešnega zapiranja odprtih terjatev do nekdanjega poslovnega partnerja, ki svojih dolgov zavodu ni nikoli poravnal. Obseg dejavnosti pa se je skrčil tudi zaradi prekinitve zaposlitev in so se tako vse aktivnosti ponovno izvajale zgolj na prostovoljni osnovi, v razpoložljivem času direktorice zavoda in drugih prostovoljcev. Zaradi zaposlitve direktorice zavoda  v krški občinski upravi  pa je usahnil tudi precejšnji vir občinskega sofinanciranja. Tako se je bilo potrebno osredotočiti na druge vire in  graditi tudi na novih povezavah.

V letu 2011 smo nadaljevali z 2. fazo študijskega krožka rekonstrukcije oblačil 13. stoletja – v podporo praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar; ob tem smo pripravili tudi razstavo srednjeveških oblačil in kulinarike. Sodelovali smo v regijskem projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, aktivni smo bili tudi na sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor glede možnosti skrbništva oz.  koncesije nad Ajdovsko jamo in izvedli nekaj manjših dogodkov ( Praznovanje pomladi pred Ajdovsko jamo, Predstavitev knjige Antona Komata »Varuhi Vrbovega loga«).

V letu 2012 pa smo s počasnim, a odločnim korakom v smeri  aktivnosti na področju varstva narave, okolja, kulturne dediščine ter nadaljevanju sanacije poslovanja zavoda zaključili projekt Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, uspešno izvedli Študijski krožek »Dediščina rži«, z dvema javnima dogodkoma  obeležili 20 -letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, izvedli več dogodkov v okviru Zelenega festivala 2012, pa nekaj  manjših izobraževalno – kulturnih dogodkov  (Čustvena lestvica, predstavo in delavnico Bela Bizonka). Sodelovali smo z RTV SLO pri snemanju oddaj “o izjemnih drevesih “Drevesa pripovedujejo” (Breza, Vrba), s posameznimi predavanji pa še projektih Zdravilne rastline – iz tradicije v poslovno priložnost« in »Posavske poti prijetnih doživetij – Popotnik«.  Izvedli smo še nekaj delavnic za otroke Vrtca Pravljica iz Leskovca in udeležence oratorija Župnije Videm Krško ter  turistični program za člane Turističnega društva Svibno – ekskurzija po Krških goricah. Pri razvoju spominkov in promocijskih materialov smo se osredotočili na majice z netopirskimi blagoslovi, sestavili smo partnerstvo in se  prijavili na javni poziv LAS Posavje za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader s projektom »Trajnostni sadovnjaki«.

Naša »četrtkova« pevska skupina, ki si je po predhodno dodeljenem nazivu »Pevci iz Brezovske Gore«, nadela ime »Ljudski pevci iz hrama« (ker se pretežno sestajamo v hramu na sedežu Zavoda Svibna), je v soboto, 7. junija 2025, sodelovala na prireditvi v počastitev praznika Krajevne skupnosti Senuše in 80. letnici vrnitve iz izgnanstva (tudi praznik te krajevne skupnosti, vključno z občinskim, je posvečen temu srečnemu dogodku izpred 80ih let).

Zapeli smo dve ljudski pesmi, posvečeni tematiki izgnanstva (Kjer valovi Save režejo gore in Oh, kako je dolga pot), predstavili pa smo tudi pesem »Domotožje«, ki jo je v izgnanstvu – v delovnem taborišču v kraju Freiberg v vzhodni Nemčiji, zapisal Janez Felicijan iz Drenovca pri Leskovcu. Žal, se mu hrepenenje po domu ni uresničilo. Preminil je v izgnanstvu.  So pa bile njegove pesmi  med sotrpini priljubljene in so jih na različne ljudske melodije skrivaj, da jih »lagerfirer« ne bi slišal, tudi prepevali. 

Po prireditvi je sledilo še druženje in zabava na gasilki veselici, ki jo je organiziralo PGD Senuše, vmes pa smo, kar v omizju, zapeli  nekaj ljudskih pesmi, pa pokazali, da nam je tudi ples precej domač.  

Objava Posavski Obzornik >>>

Foto: Slavka J., Jože B., Bernardka Z.

V Zavodu Svibna smo sodelovali tudi na letošnjem osrednjem dogodku praznika Mestne občine Krško. Ponovno na stojnici Krajevne skupnosti, na kateri se je ponovno točilo naše ajdovsko pivo, in ki so ga podkrepili še naši interpreti v keltski opravi, ob tem pa tople vezi vzpostavili s predstavniki srbske občine Bajne Bašta, ki so na letošnje krško praznovanje prišli zaradi obeležitve 50 letnice pobratimstva obeh občin.

In pa… Zavod Svibna je prejel tudi občinsko jubilejno priznanje za 20 let delovanja je na področju varstva kulturne dediščine, narave, razvoja podeželja, predvsem pa za vztrajno promocijo arheološkega najdišča in naravne vrednote Ajdovska jama pri Nemški vasi.

Za 20-letno vztrajanje gre zasluga številnim članom – prostovoljcem, obiskovalcem, projektnim partnerjem in celotni lokalni skupnosti.

Več:

Objava – Mestna občina Krško >>>

Objava – Posavski Obzornik >>>

Foto: Sašo O., Boris M., Bernardka Z.

V petek, 16. maja 2025, smo se člani Zavoda Svibna zbrali na »hitri foto akciji«  pred Ajdovsko jamo  – za potrebe priprave skupinske fotografije.

Zavod Svibna je namreč letos med prejemniki jubilejnih priznanj Mestne občine Krško in bo tako javnosti na kratko predstavljen v okviru občinskega praznika.  Ker nas je v zavodu aktivnih že preko 40, in to na različnih področjih (interpretacije dediščine prazgodovine, varstva narave, poustvarjanja ljudskega izročila,  sadjarstva, samooskrbe, razvoja podeželja…), se težko zvrstimo vsi na enem dogodku.

Tokrat pa se nas je, kljub relativno kratkem roku, odzvala velika večina. Fotografiranje je bilo odličen povod za veselo druženje članov, ki se je nadaljevalo na sedežu zavoda.

Foto: Marija J., Aleš F., Bernardka Z., M. Peranović (Foto Colarič)

Letošnjo tradicionalno majsko strokovno ekskurzijo smo v Zavodu Svibna ponovno usmerili preko meje, tokrat na bližnje Hrvaško Zagorje, kjer prav tako lahko najdemo veliko stičnih točk in povezav, tako v preteklosti kot v sedanjosti.  

V jutranjih urah smo obiskali sotesko Zelenjak, ki skupaj s Sotlo ločujeta dva grajska griča – Kunšperk in Cesargrad in skriva veliko zgodb preteklosti. Se pa območje zaradi stičišča treh različnih podnebnih  pasov ponaša tudi z bogato naravo, zato ne preseneča,  je bila soteska Zelenjak že l. 1949 razglašena za naravni rezervat in spomenik narave. Po sprehodu med krošnjami pa smo se obrnili proti središču Hrvaškega Zagorja, Krapini,  kjer je bil naš glavni cilj Muzej krapinskih neandertalcev, v katerem smo spoznali življenje neandertalcev, kot ga interpretirajo arheologi, ob tem pa tudi dosedanja evolucijska spoznanja o razvoju  vesolja, Zemlje in življenja na njej vse do moderne dobe. Sprehodili smo se tudi po samem najdišču in na koncu tudi po starem mestnem jedru Krapine.

Končna točka obiska pa je bil grad Velik Tabor, ki je bil tako mnogi drugi, v svojem času v posesti Celjskih. Z njimi in tem gradom je povezana tudi legenda o Veroniki Deseniški, ki so  jo Hrvati pred desetimi leti vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Letos oktobra mineva 600 let njene smrti, kar bodo obeležijo oz. že obeležujejo zlasti na Celjskem. Slovenska in hrvaška legenda o Veroniki Deseniški se sicer malo razlikujeta in prav  zato spodbujata nadaljnje raziskovanje.

Hrvaško Zagorje smo ob vožnji skozi mehko pokrajino spoznavali tudi skozi ljudsko zagorsko pesem, ki je tudi na slovenski strani dokaj poznana (kot npr. ona »Lepe ti je, lepe ti je Zagorje zelene…«).

V poznem popoldnevu smo druženje, s katerim smo majčkeno obeležili tudi 20 let delovanja Zavoda Svibna zaključili na Kmetiji Carsko.

Foto: S. Javornik, S. Obolnar, T. Štokar, B. Zorko, J. Zorko,

Februarsko srečanje ljudskega petja je bilo zelo praznično obarvano, saj smo slavili kar dvojni rojstni dan. Pri tem so nam prav prišle naučene rojstnodnevne podoknice.  Po obilni gostiji pa je vsak  zapel »svojo«, »iz naftalina« pa smo potegnili še nekaj zelo starih ljudskih pesmi.

Začeli pa smo se učiti tudi pesmi, posvečeni izgnanstvu – tudi zaradi letošnjega okroglega jubileja – 80. let konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva, kateri je posvečen tudi krajevni praznik.

Posebej pa smo bili veseli kar dveh novih članov in tudi poslušalcev – celo štirinožnih.