S prve predstavite knjige Meč v roki Boštjana Dirnbeka

V petek, 16. januarja 2026 zvečer smo bili v hramu Zavoda Svibna deležni predstavitve zelo zanimive knjige domačina Boštjana Dirnbeka Meč v roki.  Knjiga daje podroben vpogled v veliko obleganje Malte leta 1565 in red Malteških vitezov – hospitalcev, zlasti pa v življenje enega od ključnih pripadnikov tega reda, Francisca de Guirala,  ki je vodil topniško baterijo, in pomembno prispeval k ubranitvi Malte pred turškim obleganjem.  

V podkrepitev zapisnega pa je v drugem delu knjige dodal še prevod dnevnika Francesca Balbija, ki je resnično preživel veliko obleganje Malte leta 1565 in o tem sproti tudi pisal.

Zanimivost knjige je predvsem v tem, ker avtor v tekočem, slikovitem jeziku opisuje posamezne prizore življenja Francisca de Guirala, kot (bi) jih sam doživel. Vsebina je nastala kot plod regresije, raziskovanja najrazličnejših virov (tudi v malteški nacionalni knjižnici), obiskov posameznih lokacij in pogovorov s kustosi,… Tako v knjigi potujemo z njim od sedanjosti v preteklost in nazaj.

V pogovoru, ki ga je vodila Bernardka Zorko, nas je avtor  s pomočjo fotografij tudi popeljal po poteh svojega raziskovanja, posebej vznemirljivo pa je bilo potovanje v preteklost – v pletež in povezave, ki presegajo čas in prostor.

Foto: Anica Dirnbek, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Trikraljevska kolednica se je ponovno razlegala tudi po Brezovski Gori

V ponedeljek, 5. januarja 2026 v poznem popoldnevu  trikraljevskega večera so Pevci iz hrama Zavoda Svibna ponovno obudili trikraljevsko koledovanje.

V idilični snežni kulisi so kolednico zapeli na prostem, da se je z dobrimi željami  razlegala po okoliških domačijah in vaseh, potem pa nadaljevali druženje ob okrepčilu v toplem zavetju hrama, kjer so zapeli še nekaj ljudskih božičnih pesmi, ob teh pa tudi še nekaj drugih  – »lepih ljudskih za dušo«.

Pojoč zaključek leta v hramu

Na drugi decembrski četrtek smo se Ljudski pevci iz hrama še zadnjič letos dobili v hramu na sedežu Zavoda Svibna. Pevski izbor smo tokrat prilagodili bližajočim se praznikom, posebej smo se dotaknili tudi koledovanj in ponovili Trikraljevsko kolednico, pa tudi na bližnje Lucijevo in nismo pozabili ter njeno nekdanjo vlogo. Pa tudi zdravice niso manjkale.

Da ne bi prazniki šli prehitro mimo, pa bomo peli še na večer Svetih treh kraljev, v ponedeljek, 5. januarja 2026, ob 17. uri, na sedežu Zavoda Svibna. Pesem, tudi kakšno drugo božično in o soncu,  pa bomo ponesli vse do bližnje Ajdovske jame.  Srečanje odpiramo tudi za  ostale zainteresirane. Prosimo pa za vnaprejšnje prijave.

20 let na 3 podlage – leti 2023 in 2024: s statusom v javnem interesu na področju kulturne dediščine

Leto 2023 je po dveh intenzivnih letih, v katerih smo izvajali in koordinirali regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja, ki je terjal nadpovprečno veliko prostovoljskega dela, pomenilo leto »regeneracije«, nadgradnje in osredotočanja tudi na druga področja. Seveda pa so bile Ajdovske zgodbe še vedno »žive«; tudi zaradi zagotavljanja trajnosti projekta smo izvedli precej izobraževalnih srečanj, nadgrajevali zgodbo o ajdovskem pivu – tudi z replikami vrčkov iz Ajdovske jame, s KŠTM Sevnica pa sodelovali pri izvedbi Festivala Ajdovski gradec. Bilo je tudi leto vzpostavljanja novih relacij do arheološkega najdišča Ajdovska jama, ki je sicer bila ena od razlogov za ustanovitev zavoda in na osnovi katere se je v zavodu razvilo različne programe. Največja ovira za izvajanje programov, povezanih za Ajdovsko jamo, je pomanjkljiva infrastruktura, zato smo njihovo izvedbo močno omejili oz. jih prenesli tudi na druge lokacije.

V letu 2024 smo ob neolitskem ajdovskem obdobju dali poudarek na obdobju  t.i. latenskega oz. keltskega obdobja (ki tudi sodi med »ajdovska«) – obudili smo nekatere stare programe in dodelali oblačilni videz navedenega obdobja. V tem letu smo se vključili tudi v mednarodno mrežo eksperimentalne arheologije EXARC, na osnovi katere nam je omogočen dostop do odličnih gradiv in izmenjava z ostalimi člani. V letu 2024 pa smo sodelovali tudi na Keltskem festivalu na Rifniku.

Obe leti smo tradicionalno sodelovali tudi z dogodkom v okviru Evropskih dni arheologije.

Ponovno pa smo obudili projekt Izba spomina, v okviru katerega smo izvajali mesečna pevska srečanja, raziskovali romarsko izročilo in izvedli tudi nekaj priložnostnih nastopov.

V obel leti smo izvedli tudi nekaj izobraževalnih srečanj s področja trajnostnega kmetijstva, zlasti s področja sadjarstva. Na področju trajnostnega kmetijstva in podeželja smo bili aktivni še v mreži Plan B in LAS Posavje.

V letu 2023 smo v zavodu prejeli tudi pomembno priznanje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Novo mesto in kasneje tudi status delovanja  javnem interesu na področju kulture – kulturne dediščine, česar smo bili zelo veseli in kar nam je dalo dodatno spodbudo za nadaljnje delo na področju varstva kulturne dediščine.

Vabilo na Ajdovski pohod na Magolnik

V soboto, 20. septembra 2025 vas KTRC Radeče in Zavod Svibna skupaj s partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja vabiva na Ajdovski pohod na Magolnik.

Pohod se bo ob 9. uri začel pri Pivnici in okrepčevalnici Štala v Svibnem (Svibno 1a, 1433 Radeče) in nato potekal po gozdnih poteh in obronkih do Hiše na Magolniku, kjer bodo predstavljene tudi različne zanimivosti posavskih ajdovskih lokacij. Vmes pa bomo doživeli lepoto svibenske pokrajine skozi oči Ajdov in spoznavali njihov mistični svet.

Na poti in pri Hiši na Magolniku bo zagotovljene tudi nekaj osvežitve, priporočamo pa, da imate kaj okrepčila tudi v nahrbtniku.

Zaključek dogodka (pri Hiši na Magolniku) je predviden ob 14. uri.

Startnine ni. Pohod je del dogodkov v počastitev praznika Občine Radeče.

Parkirati je možno pri Štali, podružnični šoli, pod cerkvijo…

Pot ni zahtevna, premagati bo potrebno 300 m višinske razlike, bo pa vmes tudi nekaj “ajdovskih” postankov in se bo tako dalo tudi malo oddahniti. Bodite pa ustrezno pohodniško / planinsko opremljeni.

V primeru dežja pa pohod odpade.

Dodatne informacije: info@ktrc.si in  svibna1@gmail.com

Na dogodku sodelujemo: KTRC Radeče, Zavod Svibna, Posavski muzej Brežice, KŠTM Sevnica, Društvo Arnika, TD Svibno, PD Radeče

Kot keltsko pleme na mednarodnem festivalu Lughnasad na Češkem

Za skupino »ajdovskih interpretov« Zavoda Svibna je prvo sodelovanje na mednarodnem dogodku.

Minuli podaljšani vikend smo se namreč udeležili 19. mednarodnega festivala keltske kulture – festivala »Lughnasad« v kraju Nasavrky na Češkem, ki ima velik ugled med tovrstnimi festivali, in katerega se udeležuje vse več skupin poustvarjalcev obdobja mlajše železne dobe oz. obdobja Keltov – iz različnih krajev Evrope.

Festival je umeščen na lokacijo keltskega muzeja na prostem, imenovan Země Keltů, v kraju Nasavrky pod Železno goro, ki ga je z velikim entuziazmom ter ob podpori stroke in lokalne skupnosti vzpostavilo nekaj posameznikov (oz. v lesarskem delu en sam mojster).

Naše 9-člansko »pleme« se je na festivalu predstavilo z rekonstruirano opravo (vključno z replikami arheoloških najdb, ki jih hrani Posavski muzej Brežice) keltskega plemena Latobiki, ki je v času od 250  pr. n. št.  in v času antike naseljevalo območje naše občine, zlasti Nevioudunum. S tem smo promovirali tudi kulturno dediščino naše regije.  Sodelovali smo še na osrednjem dogodku festivala – obredu, posvečenem prvi žetvi, keltskemu sončnemu božanstvu  – Lughu in k temu prispevali lokalne kulinarične dobrote. Stkali smo nove vezi, pridobili veliko dobrih idej, uživali v rokodelski in kulinarični ponudbi ter v izvajanju odličnih glasbenih skupin.

Pot “na” festival in tudi “s” festivala smo obogatili še z ogledi drugih zgodovinskih zanimivosti ob poti: nekdanjega rimskega mesta Carnuntum  (z veliko željo, da bi se njihovemu načinu interpretacije sledilo tudi pri našem Neviodunumu), dve mesti pod Unescovo zaščito – Telč in Kutno Goro, na koncu pa smo obiskali še Brno, kjer smo si ogledali še razstavo o 29.000 let stari Veneri iz Dolníh Věstonic  – ob 100-letnici odkritja tega skrivnostnega kipca.

Zahvaljujemo se Mestni občini Krško za sofinanciranje dela stroškov prevoza na festival.

Fotografije: Katarina, Jolanda, Julijana, Ina, Janko, Bernardka, Jaromir Zajiček

Več na >>> in >>> ter v Posavskem Obzorniku >>>>

20 let na 3 podlage – leti 2013 in 2014: v znamenju travniških sadovnjakov

Čeprav smo v letih 2013 in 2014 imeli še precej opraviti s sanacijo poslovanja zavoda, pa smo zlasti na račun dvoletnega projekta Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih, ki je bil naš prvi projekt, prijavljen na lastno pobudo v sodelovanju sorodnimi partnerji, na razpis LAS Posavje za sredstva Leader, napredovali v regijski prepoznavnosti, pa tudi kredibilnosti in prizadevanjih pri uvajanju trajnostnih praks na podeželju.

Navedeni projekt je bil pretežno izobraževalne narave (tečaj za sadjarje, podjetniške delavnice, permakulturni tečaj, tečaj predelave sadja, delavnice socialnega podjetništva, študijski krožek, strokovna ekskurzija, posvet…), zavod pa je pri tem aktivno sodeloval pri organizaciji oz. samostojno izvedel permakulturne in socialne vsebine, skrbel za promocijo preko socialnih omrežij, v podporo izobraževanjem vzpostavil učni sadovnjak ter nabavil opremo za vzdrževanje sadovnjaka in predelavo sadja. Pomemben prispevek zavoda v projektu je tudi pri vzpostavljanju socialne mreže malih sadjarjev. V letu 2014, že po zaključku, pa smo bili zaradi pomembnega prispevka projekta k ohranjanju biodiverzitete, povabljeni tudi na mednarodno konferenco na Dunaju v Avstriji Leader & Biodivecity.  Projekt je doživel odličen odziv pri udeležencih, najbolj navdušeni pa so tudi kasneje ostali povezani v  študijskem krožku „Sadjarska skupnost“ (kasneje »Dokaj normalni sadjarji«). V učnem sadovnjaku smo nato izvajali različne dogodke  – npr, ob mednarodnem dnevu biotske pestrosti, pa delavnice za otroke, predstavitvene oglede…

Ob navedenem projektu pa je zavod v obe letih izvedel tudi tradicionalni Zeleni festival, ki sta ga obakrat podprli tako Krajevna skupnost Senuše kot Občina Krško (Zeleni festival 2013, Zeleni festival 2014), obe leti smo izvedli tudi kresni dogodek pred Ajdovsko jamo, ki je bil obakrat uvrščen tudi v praznik KS Senuše,  pozornost pa smo dali tudi zdravilnim rastlinam – v letu 2013 v obliki študijskega krožka, v letu 2014 pa zeliščarskega tečaja, ki ga je vodil mag. Jože Kukman.

V manjši meri smo zainteresirane skupine in posameznike vodili v Ajdovsko jamo, ponovno dajali pobude na pristojno ministrstvo in ZRSVN ter občino glede upravljanja Ajdovske jame, katere infrastruktura je postajala vse bolj neugledna,  izvajali druga priložnostna izobraževanja, v l. 2014 ponovno sodelovali z RTV Slovenija pri snemanju oddaje Drevesa pripovedujejo – tokrat o Bukvi, začeli razvijati ekoremediacijske storitve, se žal, tudi neuspešno prijavljali na različne javne razpise in vzpostavili pisarno v Krškem, se aktivno vključevali v pripravo nove lokalne razvoje strategije LAS Posavje in se povezovali z različnimi partnerji tako iz javnega kot nevladnega sektorja.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leti 2011 in 2012  – leti čiščenja in ponovnega zagona

Leti 2011 in 2012 sta bili v zavodu zelo zahtevni leti, predvsem zaradi neuspešnega zapiranja odprtih terjatev do nekdanjega poslovnega partnerja, ki svojih dolgov zavodu ni nikoli poravnal. Obseg dejavnosti pa se je skrčil tudi zaradi prekinitve zaposlitev in so se tako vse aktivnosti ponovno izvajale zgolj na prostovoljni osnovi, v razpoložljivem času direktorice zavoda in drugih prostovoljcev. Zaradi zaposlitve direktorice zavoda  v krški občinski upravi  pa je usahnil tudi precejšnji vir občinskega sofinanciranja. Tako se je bilo potrebno osredotočiti na druge vire in  graditi tudi na novih povezavah.

V letu 2011 smo nadaljevali z 2. fazo študijskega krožka rekonstrukcije oblačil 13. stoletja – v podporo praizvedbi igre Viljem Ostrovrhar; ob tem smo pripravili tudi razstavo srednjeveških oblačil in kulinarike. Sodelovali smo v regijskem projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, aktivni smo bili tudi na sestanku s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor glede možnosti skrbništva oz.  koncesije nad Ajdovsko jamo in izvedli nekaj manjših dogodkov ( Praznovanje pomladi pred Ajdovsko jamo, Predstavitev knjige Antona Komata »Varuhi Vrbovega loga«).

V letu 2012 pa smo s počasnim, a odločnim korakom v smeri  aktivnosti na področju varstva narave, okolja, kulturne dediščine ter nadaljevanju sanacije poslovanja zavoda zaključili projekt Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, uspešno izvedli Študijski krožek »Dediščina rži«, z dvema javnima dogodkoma  obeležili 20 -letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, izvedli več dogodkov v okviru Zelenega festivala 2012, pa nekaj  manjših izobraževalno – kulturnih dogodkov  (Čustvena lestvica, predstavo in delavnico Bela Bizonka). Sodelovali smo z RTV SLO pri snemanju oddaj “o izjemnih drevesih “Drevesa pripovedujejo” (Breza, Vrba), s posameznimi predavanji pa še projektih Zdravilne rastline – iz tradicije v poslovno priložnost« in »Posavske poti prijetnih doživetij – Popotnik«.  Izvedli smo še nekaj delavnic za otroke Vrtca Pravljica iz Leskovca in udeležence oratorija Župnije Videm Krško ter  turistični program za člane Turističnega društva Svibno – ekskurzija po Krških goricah. Pri razvoju spominkov in promocijskih materialov smo se osredotočili na majice z netopirskimi blagoslovi, sestavili smo partnerstvo in se  prijavili na javni poziv LAS Posavje za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev Leader s projektom »Trajnostni sadovnjaki«.

Peli smo na prazniku Krajevne skupnosti Senuše

Naša »četrtkova« pevska skupina, ki si je po predhodno dodeljenem nazivu »Pevci iz Brezovske Gore«, nadela ime »Ljudski pevci iz hrama« (ker se pretežno sestajamo v hramu na sedežu Zavoda Svibna), je v soboto, 7. junija 2025, sodelovala na prireditvi v počastitev praznika Krajevne skupnosti Senuše in 80. letnici vrnitve iz izgnanstva (tudi praznik te krajevne skupnosti, vključno z občinskim, je posvečen temu srečnemu dogodku izpred 80ih let).

Zapeli smo dve ljudski pesmi, posvečeni tematiki izgnanstva (Kjer valovi Save režejo gore in Oh, kako je dolga pot), predstavili pa smo tudi pesem »Domotožje«, ki jo je v izgnanstvu – v delovnem taborišču v kraju Freiberg v vzhodni Nemčiji, zapisal Janez Felicijan iz Drenovca pri Leskovcu. Žal, se mu hrepenenje po domu ni uresničilo. Preminil je v izgnanstvu.  So pa bile njegove pesmi  med sotrpini priljubljene in so jih na različne ljudske melodije skrivaj, da jih »lagerfirer« ne bi slišal, tudi prepevali. 

Po prireditvi je sledilo še druženje in zabava na gasilki veselici, ki jo je organiziralo PGD Senuše, vmes pa smo, kar v omizju, zapeli  nekaj ljudskih pesmi, pa pokazali, da nam je tudi ples precej domač.  

Objava Posavski Obzornik >>>

Foto: Slavka J., Jože B., Bernardka Z.