Ponikalnica pred Ajdovsko jamo dobiva svojo lepoto

V nedeljo , 3. aprila 2022, se je 10 prostovoljcev, članov Zavoda Svibna in krajanov vasi Brezovska Gora, lotilo urejanja kraške ponikalnice pri Ajdovski jami, ki je hidrološka in geomorfološka vrednota lokalnega pomena. Pri tem se je zlasti odstranjevalo invazivno robinijo, robidovje ipd., iz struge pa še staro vejevje. Delo je bilo zamudno, dodatno ga je otežila tudi voda v strugi po zadnjem deževju in sneženju. Uspeli so izčistiti  prvi del struge, ki obdaja jaso pred Ajdovsko jamo, in tako znatno prispevali k lepoti krajine.

Obenem se je tako izvedlo tudi naravovarstveni ukrep po 100. členu Zakona o vodah, saj je ponikalnica hudourniškega značaja in gre za erozijsko območje, v katerega po 87. členu navedenega zakona med drugim ni dovoljeno poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,…   

Ob tem pa so po priporočilih  varstvenih služb (ZVKDS, ZRSVN) odstranili še dotrajane info table in zasadili  zelenje pri levem dostopu do jame. Naša najstarejša prostovoljka Anica pa nam je skuhala odlično kosilo.

Aktivnost je bila del projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa je bil vključena tudi v vseslovensko akcijo 13. Dan za spremembe  – Soustvarjajmo skupnost.

Vpogled v bogastvo našega podzemlja

Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

  • Bruhalnik Podjama – podzemni rov z vodo po Ajdovsko jamo
  • Bruhalnik Podjama – podzemno jezerce pod Ajdovsko jamo
  • Bruhalnik Podjama, kadar bruha
  • Izvir na jasi pred Ajdovsko jamo
  • Požiralnik na Podajmi, voda priteče pod hribom ven kot potok Srednik
  • Izvir, ki je dolga leta predstavljal edini vir pitne vode
  • Rastlinska čistilna naprava z zajetjem prečiščene odpadne vode za ponovno uporabo – z njo varujemo podzemno vodo pred onesnaženjem in varčujemo s pitno vodo pri zalivanju, namakanju…

Zavod Svibna v letu 2021 s plani za 2022

V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.

Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki).  Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi,  in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.

Tudi v letu 2022  bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!;  v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal  tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva,  povezovanje skupnosti…)  

Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!

  • Pred Ajdovsko pečjo pri Studencu, študijski krožek
  • Ajdovski britof, Tičnica pri Studencu, študijski krožek
  • Levakova jama oz. Ajdovska jama pri Podbočju, študijski krožek
  • Ajdov grob na Magolniku , študijski krožek
  • Okoli ostankov gradu Ostrovrharjev, študijski krožek
  • Ajdne peči na Bohorju, študijski krožek
  • Pri slapu Pekel na Bohorju, študijski krožek
  • Na križišču pri Ajdovski babi nad Orešjem na Bizeljskem, študijski krožek
  • Na gradu Kunšperk, študijski krožek
  • Na brežiškem gradu, Študijski krožek
  • Pred Ajdovsko jamo na Sromljah, študijski krožek
  • Na poti do Ajdovske jame na Pijavškem, študijski krožek
  • Na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici, študijski krožek
  • Usposabljanje animatorjev kamenodobnega življenja
  • Dan Ajdovske jame 2021, predavanje arheologinje Jane Puhar
  • Dan Ajdovske jame 2021, predstavite neolitskih predmetov
  • Priprava rekonstruiranih oblačil za animatorje
  • Predavanje o krasu
  • Ogled kraških pojavov
  • Obisk prenovljene Ajdovske jame
  • Zimski kres pred Ajdovsko jamo
  • Pohod po okolici Ajdovske jame – Štefanov pohod
  • Jamarsko raziskovanje bruhalnika pod Ajdovsko jamo
  • Raziskovalci in nadzorna ekipa
  • Znotraj bruhalnika
  • Delovna akcija v jami Vilenica

Ajdi na tiskovni konferenci

Dne 31.1.2022 smo ob zaključku 1. faze projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravili skupno tiskovno konferenco, ki jo je koordiniral partner projekta, javni zavod KTRC Radeče. Predstavili smo do sedaj realizirano delo in napovedali pestro nadaljevanje.

Navajamo nekaj prispevkov:

STA, 31.1.2022: V Radečah predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

Dolenjski list, 31.1.2022: Predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

RTV SLO, 1.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja: projekt, ki predstavlja kulturno izročilo Ajdov

Posavski Obzornik, 3.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja

TV Vaš kanal, 15.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja

Ajdi obiskali vile Čestitke

Drugo sezono ajdovskega študijskega krožka smo začeli kar na Gorjancih… O ajdih na območju kostanjeviške občine še nismo kaj dosti zasledili (slišali smo sicer za en ajdovski kamen v Krakovskem gozdu, a ga še iščemo), pa smo se odločili, da za “ogrevanje” raziskovanja obiščemo t.i. Čestitke, okamenele vile, ki so, kot pravijo bajke, živele v bližnji jami (breznu) Čestitke.

Od Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (oz. nekdanjega cistercijanskega samostana) sicer vodi planinska pot oz. tudi Pot čestitk, mi pa smo jih tokrat zaradi omejenega časa ubrali krajšo varianto. Kot smo razbrali z informativnih tabel, sta tudi sicer usodi samostana in Čestitk usodno povezani, pripoved pa je objavljena tudi na Lokalno.si >>>

Ko smo se povzpeli in sprehodili med kamnitimi osamelci oz. okamenelimi vilami, smo ugotovili, da so bile te vile zelo velike – torej bi lahko sodile tudi v ajdovsko druščino, če izhajamo iz tega, da so bili Ajdje velikani… Je pa blizu (a že na hrvaški strani) še ena jama – Poganja jama – ta pa kaže na to, da so verjeno nekoč tod hodili tudi ajdje – pogani.

Smo pa tudi pri Čestitkah ugotovili blagodejne energije, gostoljubnih domačinov pa tudi ne manjka – tako obisk toplo priporočamo.

Povabilo k spoznavanju ajdovskih veščin in vrednot

Po slabem letu raziskovanja ajdovskih lokacij po Posavju, naše navdušenje nad Ajdi ni še nič popustilo.

V drugi sezoni bomo v okviru projekta Ajdi raziskovanje lokacij dopolnili še s spoznavanjem znanj, vrednot in veščin Ajdov, terenska druženja pa nadgradili še s predavanji, prikazi ipd., v načrtu pa je tudi strokovna ekskurzija do malo bolj oddaljenih ajdovskih lokacij. V načrtu imamo spoznati odnos Ajdov do narave, ajdovsko ustvarjalnost, prehrano Ajdov in posamezne veščine …

Naša srečanja bodo še naprej največ ob nedeljskih popoldnevih, nekatera pa tudi med tednom – po vnaprejšnjem dogovoru in seveda ob upoštevanju aktualnih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe kovid.

Zainteresirani se lahko še vključite – prijavite pa se na: svibna1@gmail.com oz. info@zavod-svibna.si oz. 031 329 625 (Bernardka) – kar čimprej, da preveč ne zamudite 🙂 .

Z ajdovskimi zgodbami smo praznovali zimski kres

18. decembra 2021 zvečer, na večer pred zadnjo polno Luno v letu 2021, ki je že napovedovala tudi začetek letošnjega zimskega kresnega praznovanja, smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij v Ajdovski jami obudili pravljičnost teh posebnih dni v letu…

Ker smo se v tem letu precej ukvarjali z Ajdi in njihovim izročilom, smo o njih pripovedovali in peli tudi na ta večer… Izročilo govori o Ajdih kot velikanih in tako je Katja Puntar pripovedovala zgodbe o malem velikanu, pa Samsonu in čevljarčku in o treh velikanih , Bernardka Zorko pa zapela še zgodbo o orjakih z Ajdne… Obenem pa izročilo pojmuje Ajde kot pogane – tiste, ki so tod živeli pred krščanstvom… Temu je bila posvečena še ena ljudska pesem – o Jezusu vrtnarju in Ajdovski deklici.

Pripovedi pa sta v čarobne zvoke ovila Tjaša Cepuš s svojimi vilinskimi glasbili in Lucijan Cetin na klaviaturah… Prostor in čas tako nista bila več pomembna… zgolj svetloba, toplina, optimizem…

Bernardka Zorko je ob tem predstavila tudi aktivnosti projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

Dogodek je Kulturnemu društvu Fabularij delno sofinancirala Občina Krško.

Mednarodno leto jam in krasa obeležili tudi pri Ajdovski jami

V nedeljo, 7. novembra 2021 smo v Zavodu Svibna  pripravili izobraževalni dogodek, posvečen krasu in kraškim zanimivostim, s poudarkom na bližnji Ajdovski jami in kraškem dolu Podjama.

Osrednji del dogodka je bilo predavanje dr. Jureta Tičarja z naslovom Kras in jame v luči varovanja naravne dediščine. Med drugim je poudaril, da je kras je poseben geomorfni sistem s svojstvenimi površinskimi in podzemnimi oblikami ter hidrologijo v karbonatnih kamninah, med katerimi prevladujeta apnenec in dolomit. Izpostavil je izjemen pomen kraških vodonosnikov za zagotavljanje pitne vode in tudi izjemnih ekosistemskih funkcij, saj omogočajo raznovrstno in podzemnim razmeram prilagojeno življenje. Obenem pa so ti vodonosniki izjemno občutljivi na onesnaženje, predvsem zaradi slabih samočistilnih sposobnosti kraških voda. Varovanje kraškega okolja in kraških jam je zato ključnega pomena pri zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja za prihodnje generacije.

V nadaljevanju je zgodovino zabeleženih  jamarskih raziskav v Ajdovski jami predstavil Andrej Hudoklin iz Jamarskega kluba Novo mesto. Te segajo v l. 1884, ko je Ajdovsko jamo prvi sondiral t.i. starinokop Jernej Pečnik, ki se je  5. decembra 1884 na jamsko steno tudi podpisal. Raziskovalni obiski jame so nato sledili vse do današnjega časa in se še niso zaključili. Tako so septembra 2021 novomeški jamarji pod desnim vhodom v Ajdovsko jamo ponovno odkrili rov bruhalnika z manjšim podzemnim jezerom in ga registrirali kot Bruhalnik Podjama, napovedujejo pa še nadaljnje raziskave. Borivoj Ladišić, prav tako iz Jamarskega kluba Novo mesto, je predstavil potek prvih raziskav bruhalnika in prisotnim v sliki omogočil prvi vpogled v zaenkrat še težje dostopni rov.  

Nato je pod vodstvom dr. Jureta Tičarja sledilo še spoznavanje kraških pojavov na kraškem dolu pred Ajdovsko jamo.

Bernardka Zorko pa je predstavila aktivnosti in pridobitve, ki jih na lokaciji izvajajo partnerji projekta Ajdi!, zlasti Občina Krško in Zavod Svibna.

Dogodek je bil posvečen Mednarodnem letu jam in krasa, bil pa je tudi del izobraževalnih aktivnosti  projekta Ajdovske  zgodbe iz Posavja.  Raziskovanje bruhalnika pod Ajdovsko jamo je podprla tudi Občina Krško.

Za Ajdi na vsako stran Save

Na čudovito popoldne zadnje oktobrske nedelje smo sledi Ajdov raziskovali na obeh bregovih Save…

Pravi plezalski podvig je bil vzpon do vhoda Ajdovske jame pri Krškem (imenovana tudi Jermanova jama, Ajdovska jama na Pijavškem, Jama pod Viševcem), ki se nahaja ob cesti Krško – Sevnica, blizu Pijavškega, 220 m  nad morjem.  Posamične najdbe segajo v bakreno, starejšo železno in rimsko obdobje,  v pobočju, ki se spušča proti Savi, naj bil antični kamnolom, v strugi Save pa je bil najden prazgodovinski meč. Dostop do jame je dokaj »izzivalen«, strma stena nad vhodom pa se očitno uporablja zdaj tudi v rekreativne, plezalne namene. Kako je bilo v času Ajdov, lahko le slutimo…Je pa tudi na to lokacijo vezanih kar nekaj zgodb…

Iz senčne lokacije desnega brega Save smo jo nato mahnili še na čudovito obsijani levi breg vse do Ajdovskega gradca nad Vranjem. Za to lokacijo vzorno skrbi javni zavod KŠTM Sevnica, ki v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravlja razstavo o Ajdovskem gradcu in bo tako dediščino tega pomembnega najdišča iz pozne antike (nekaj malega pa tudi iz starejših obdobij) približal tistim, ki ne zmorejo strme poti do vrha gradišča, cca 450 nmv. Se pa velja potruditi, saj je le tako moč doživeti vso razsežnost te zgodnjekrščanske utrdbe (ki pa z nazivom »ajdovski« nakazuje še na starejša obdobja) ter uživati v energiji prvinskega preostra.

Spogledovanje s kamenodobno modo

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja se v Zavodu Svibna že dobrega pol leta intenzivno ukvarjamo z rekonstruiranjem oblačil iz najpomembnejših obdobij Ajdovske jame pri Nemški vasi – to je iz časa mlajše kamene in bakrene dobe.

Izdelavo smo zaupali Inštitutu za svobodo oblačenja iz Brestanice, s katerim je sodelovala tudi rokodelka Zlatka Kalamar,  v sodelovanju z arheologinjo, raziskovalko,  Mileno Horvat in arheologinjo iz Posavskega muzeja Brežice, Jano Puhar, pa raziskovali različne vire glede materialov in krojev.

Ker gre za obdobje pred cca 5000 – 7000 leti in naravne materiale, dosti gradiv, zlasti neposredno z najdišča, ni na razpolago, pa si je bilo potrebno pomagati še z odkritji iz drugih najdišč po Posavju, Sloveniji in Evropi.

Arheološke najdbe iz Ajdovske jame sicer nakazujejo, da so naši Ajdi  že tkali (verjetno z volno), od barv uporabljali okro… uporabljali tudi različen roženi, koščeni nakit, da so imeli nek vrste pečatnik (pintadero), s katero so krasili bodisi keramiko, morda pa tudi fino tkana oblačila…

Minuli petek, 22. oktobra 2021, na drugem pomerjanju, smo si animatorji kamenodobnega  priredili interno »kamenodobno modno revijo«. Komaj čakamo na javno premiero, do katere nas čaka še nekaj izzivov – zlasti pri obutvi, pa tudi okrasju…