Sadje v turistični ponudbi in samooskrbi

V okviru Zelenega festivala 2017 in srečanj študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”smo v četrtek, 6. aprila 2017 gostili svetovalca za sadjarstvo Janeza Gačnika, ki je desetletja nazaj skupaj s pokojnim Francijem Kotarjem po Slovenji začel obujati travniške sadovnjake.

Tokrat je zbranim ponovno izpostavil pomen travniških sadovnjakov, predvsem pa se je osredotočil, na to, kje vse so  priložnosti za umestitev sadja iz travniških sadovnjakov v turistično ponudbo, pa naj si gre za izdelke iz sadja, sadovnjake kot učna mesta, prostor počitka in sprostitve ipd.

Seveda pa ni kvalitetne ponudbe brez kvalitetne vzgoje in nege dreves. Pri tem je za travniška visokodebelna drevesa zlasti pomembno ustrezno obrezovanje in tudi gnojenje. Zaradi same zasnove travniških sadovnjakov, kjer je ob večnamenski rabi poseben poudarek tudi na biotski pestrosti,  tudi narava sama poskrbi za ravnovesje škodljivcev in je tako je pridelek že v izhodišču manj obremenjen z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi.  Posamezne stare sorte sadnih dreves imajo v sadju tudi  boljše razmerje kislin in sladkorjev , ostalih mineralov in vitaminov kot pri ostalih sortah, k čemer dodatno pripomore tudi sama zasnova, rast  v zemljo in nebo razvejanega drevesa.

Priložnost je veliko,  tudi veliko je že tovrstnih iniciativ po Sloveniji, predvsem za manjše  sadjarje pa velja povezovanje in tudi graditev kvalitete,  za kar si prizadevajo tudi v Zvezi sadjarskih društev Slovenije. V razpravi je tekla beseda tudi o priložnosti sadnih vin, ki po izračunih dajejo tudi največji izkupiček na kilogram pobranega sadja.

Dogodek smo posvetili dnevu Zemlje, dnevu dreves in letu trajnostnega turizma za razvoj, sofinancirala ga je tudi Občina Krško.

Kako do doma brez odpadkov?

V torek, 4. aprila 2017 je Krajevna skupnost Senuše v sodelovanju z Zavodom Svibna (študijskega krožka “Samooskrbimo se”) organizirala predavanje za člane in širšo lokalno javnost “Dom brez odpadkov – ali je to mogoče?”, ki ga je izvedla Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja (ki je pred leti organiziralo odmevno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu).

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senuše, g. Damjan Mežič, in pojasnil, da so se letos  namesto organiziranja čistilnih akcij raje osredotočili na  preprečevanje nastajanja odpadkov. Ob tem je udeležencem predavanja pojasnil tudi možnosti odvoza različno nastalih odpadkov v gospodinjstvih  tekom leta, ki jih brezplačno omogoča javno gospodarska služba v občini Krško.

Dejstvo je, da odpadki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, pa naj si gre za odvečno embalažo ali pa predmete, ki jih pod vplivom različnih »akcij« sicer nabavimo,  a nam potem postanejo kmalu odveč.  Sicer počasi napredujemo v smislu ločevanja odpadkov, a tudi to ni rešitev. Višje položnice za odvoz smeti tudi niso vabljive… Še vedno je slišati: »jaz nimam nič odpadkov, saj jih vse skurim« ali pa »jaz ne rabim zabojnikov, ker smeti vozim v gozd«, iz česar je razvidno, kako malo se še zavedamo razsežnosti, ki jih naša potrošniška naravnanost  povzroča našemu bližnjemu in širšemu okolju, celotnemu planetu. Potrošniška doba nas je tudi navadila na udobje, ki se ga je težko odreči oz. se le postopoma, pa še pri tem bolj kot ekološka zavest pripomore finančna spodbuda.

Katja Sreš nam je predstavila koncept t.i. »Zero Waste«, ki sicer pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga« in tako vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov«.  Na konkretnih primerih pokazala, kako se je možno postopoma znebiti nekaj smeti (ne s kurjenjem ali odlaganjem v naravo) in pri tem celo nekaj prihraniti.  Odvisno od okoliščin lahko začnemo postopoma, npr.:  se odrečemo reklamnih gradiv; da se z družino, prijatelji dogovorimo, da je najboljše darilo za praznik naš čas, ki si ga poklonimo drug drugemu ali kakšna manjša pozornost izpod lastnih rok; da iz omar odstranimo oblačila, ki jih že več let nismo obleki, prav tako različne manjše predmete, naprave itd., ki jih niti pogledamo ne več; da se zlasti ženske ne obremenjujemo s sledenjem modi, ki se menjuje vse hitreje;  nabavljamo takšne stvari, ki jih je možno 100% reciklirati;  da načrtujemo naše jedilnike, ne kuhamo preveč, izmenjujemo itn…

Kar lahko ponazorimo tudi s 5″R” načeli:

  • Refuse – zavračanje, česar ne potrebujemo
  • Reduce – zmanjševanje porabe (tistega, kar potrebujemo) in ohranjanje materialov
  • Reuse – ponovna uporaba
  • Recycle – recikliranje
  • Rot – kompostiranje.

Ne glede na to, da radi kažemo na druge, zlasti na podjetja, korporacije, kapital, pa imamo posamezniki vendarle veliko moč: konec koncev, komu vsa ta podjetja namenjajo (izdelujejo, dostavljajo itn. z različnih koncev sveta) svoje izdelke, če ne nam, potrošnikom?! A imamo voljo, vest, da uporabimo to moč in rečemo »ne«? Se sploh zavedamo, koliko odpadkov ustvarimo v svojem lagodnem, hitrem življenju? Za ilustracijo si poglejte Katjin prispevek O kilogramu in pol odpadkov na dan .

Ob bližnjih velikonočnih praznikih pa je tudi vredno razmisliti, koliko bo ravno prav hrane za praznične mize, da je ne bo preveč in je ne bo potem treba metati stran.. Več o tem >>>>.

Koristni efektivni mikroorganizmi v kmetijstvu

V četrtek, 16. marca 2017 nam je Marija Šoln odprla povsem nov pogled na svet mikroorganizmov. Ti so pravzaprav prisotni povsod. Že v našem telesu jih je 10x več od nas samih. Patogenih je procentualno malo. Predstavljajo pa »imunski sistem sveta«, ne samo npr. v našem prebavnem traktu oz. prebavnem traktu živali, ampak tudi pri zdravju, oskrbi rastlin. Slednje je pomembno zlasti v kmetijstvu – tam, kjer se je v preteklosti z neustreznimi kmetijskimi praksami (globoko oranje, gnojenje z umetnimi gnojili, uporabo pesticidov, težkih kmetijskih strojev,…) zemljo povsem osiromašilo, v bistvu osiromašilo zlasti aerobnih koristnih mikroorganizmov, ki rastlinam v simbozi omogočajo črpanje hranil iz zemlje.

Tehnologijo t.i. efektivnih mikroorganizmov (EM )je razvil prof. dr. Teruo Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska – razvil je mešanico mikroorganizmov, sestavljeno iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi. EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

Efektivne mikroorganizme si  za potrebe kmetovanja, vrtnarjenja sicer lahko sami vzgojimo s sladkornimi vabami v zdravem okolju (npr. gozdnih tleh, dokončanem kompostnem kupu, pri zdravem drevesu, na zdravi vrtni zemlji,…) ali pa si nabavimo katero od preverjenih mešanic mikroorganizmov na trgu.

Med najvažnejšimi mikrooganizmi v tleh so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive, ki so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne.

Mlečnokislinske bakterije, rod Lactobacillus – fakultativni anaerobi, proizvajajo mlečno kislino, antibiotične spojine, pospešujejo razkroj organske mase.

Kvasovke so lahko aerobne ali anaerobne. Proizvajajo AK, protimikrobne snovi, hormone, encime..

Fotosintetske bakterije imajo širok spekter metabolizma. R. Sphaeroides ima zelo raznolike metabolne poti – fotosintezo, litotrofijo, aerobno in anaerobno respiracijo. Lahko fiksira dušik, sintetizira klorofile, heme in vitamin B12.

EM v tleh tako pomagajo rastlini do hranil,  stimulirajo rast (hormoni), izboljšujejo strukturo zemlje,  akumulirajo ali sproščajo hranila,  sodelujejo v boju proti patogenom, … Odlično se obnesejo tudi v sadjarstvu in čebelarstvu, zorenju komposta ipd.

Posamezniki se že lahko pohvalijo z odličnimi rezultati, testirali jih bomo tudi mi.

Dogodek je bil del srečanj študijskih krožkov “Samoosrbimo se” in “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”.

Objava javnih pozivov LAS Posavje v letu 2017

Regionalna razvojna agencija Posavje je, kot vodilni partner LAS Posavje, ki zastopa LAS v upravnih in finančnih zadevah objavila

JAVNE POZIVE za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Posavje v letu 2017

  • Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – EKSRP ( višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 604.151,00 EUR, od tega 254.151,00 EUR za problemsko območje občine Radeče),
  • Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR ( višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 617.000,00 EUR, od tega 9.733,00 EUR za problemsko območje občine Radeče) in
  • Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR (višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 531.000,00 EUR).

Rok za prijavo na javne pozive je 21.4.2017.

Od 13. do 23. februarja 2017 bodo po vseh občinah Posavja organizirane predstavitvene delavnice.

Vse podrobne informacije so dostopne na tej povezavi: http://www.las-posavje.si/aktualno/objava-javnih-pozivov-za-izbor-operacij-za-uresnievanje-ciljev-slr-na-obmoju-las-posavje-v-letu-2017

Tudi v Zavodu Svibna načrtujemo nekaj projektov, ob tem pa si želimo tudi povezovanja – na različnih področjih – od sonaravnih kmetijskih praks in povezav malih kmetov do varstva narave, naravoslovnih parkov, arheologije, kulturne dediščine in turizma, ekoremediacij, medgeneracijskega sodelovanja…  Za konkretne dogovore smo dosegljivi tukaj>>>.

Sadna vina v Posavju

21. januarja 2017 popoldan je Turistično društvo Boštanj ob Savi v okviru 4. Mišjakovega večera predstavilo tudi rezultate 2. ocenjevanja vzorcev jabolčnikov.

Pobudo pozdravljamo tudi v Zavodu Svibna, kjer si po zaključku projekta »Trajnostni sadovnjaki« prizadevamo v okviru študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti” tudi k ponovni obuditvi proizvodnje sadnih vin in ob  tem tudi dvigu kvalitete, kar je ob siceršnjem zavedanju o ekološkosti, zdravilnosti tovrstnih pijač, pridelanih zlasti iz sadja travniških sadovnjakov, pomemben dejavnik za ponovni dvig potrošnje. Jabolčnik sicer v vinorodnih krajih zdaj velja za manj kakovostno pijačo, ohranja se v bolj odročnih krajih v manjših količinah. Povsem drugače je v zahodni Evropi, kjer je kot cider, cidre še vedno popularna nižje alkoholna pijača, dostopna v večini lokalov.

Tovrstna ocenjevanja jabolčnikov, in morda v prihodnje tudi sadnih vin iz drugega sadja, so tako zelo dobrodošla ravno z vidika spodbujanja kvalitete, ugotavljamo pa tudi, da v regiji manjka ocenjevalcev, ki bi bili specializirani na okuse sadnih vin.  Ravno zaradi teh potreb se rojevajo ideje o novih projektih. Na ocenjevanju smo sodelovali tudi z našimi vzorci in bili z ocenami (bron) kot začetniki zelo zadovoljni.

Več o dogodku >>> https://www.posavskiobzornik.si/kultura/krompirjev-misjakov-vecer-