O odpornih sadnih sortah in jesenskih opravilih v sadovnjaku

V četrtek, 23. oktobra 2025, dva dni po svetovnem dnevu jabolk, je z nami svoje bogato znanje delila Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Tokratna tema so bile odporne sadne sorte (lupinarjev, koščičarjev, pečkarjev…) in jesenska opravila v sadovnjaku (gnojenje, škropljenje, jesenka res, košnja – mulčanje, preganjanje voluharja in drugih škodljivcev…). Posebej smo obravnavali novo, odpornejše sorte jablan, ob tem pa smo jabolka večine obravnavanih sort tudi podegustirali. Tri ure so minile kot bi mignil. Nadaljevanje sledi v prvih mesecih naslednjega leta…

20 let na 3 podlage – leti 2019 in 2020: v znamenju varovanja vode in epidemije

V letih 2019 in 2020 smo največ časa namenili izvajanju projekta Varuj vodo, sofinanciranega iz sredstev    EKSRP preko poziva LAS Posavje.  Zavod Svibna je kot partner projekta vzpostavil testno hibridno rastlinsko čistilno napravo, katere namen je bilo preveriti ustreznost prečiščene odpadne vode za nadaljnjo rabo zlasti v kmetijstvu (namakanje). Izvedli smo podrobne analize, izobraževalne promocijske dogodke, oglede in na koncu podrobno poročilo. Opravljenega je bilo veliko ur prostovoljskega dela, zato smo se l. 2019 vpisali v register prostovoljskih organizacij.

V tem obdobju smo izvedli še dva študijska krožka, Samooskrbna skupnost in Stare pesmi in igre, katerih izvedba je bila v l. 2020 zaradi epidemije COVID-19 malo okrnjena. V l. 2020 smo se z dogodkom krožka vključili tudi v Nacionalni mesec skupnega branja.

Nadaljevali smo z monitoringom netopirjev v Ajdovski jami ter skupaj z Občino Krško začeli razvijati idejo arheološko naravoslovnega parka in promocijo  jame. Partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo se po prvi neuspeli prijavi  v začetku l. 2020 ponovno prijavili na javni poziv LAS Posavje in bili tokrat uspešni.

V l. 2019 smo se vključili v Evropske dneve arheologije in tako v sodelovanju s  Posavskim muzejem Brežice in Mestnim muzejem Krško organizirali predavanje o Ajdih  in druženje pred Ajdovsko jamo. Po sprostitvi prvega vala epidemije nam je uspelo podoben dogodek izvesti tudi junija 2020; predavala je dr. Alja Žorž. Arheološki del pa smo povezali tudi z manjšim kresnim večerom.

Če nam je v l. 2019 še uspelo izvesti različna izobraževanja s področja kmetijstva/vrtnarstva  (tečaj obrezovanja sadja, delavnico, vrtnarjenja brez strupov ), s področja zdravja (o tui-na masaži, kristalih, zdravilnosti sadnih dreves), strokovno ekskurzijo,  predstavo Bela bizonka pred Ajdovsko jamo, glasbeno pripovedovalski dogodke ob poletnem kresu, različna vodenja v Ajdovsko jamo, testiranje 5-zvezdičnega produkta za manjše skupine,… je bila v letu 2020 realizacija zaradi epidemije zelo skromna, večinoma tudi na prostem, posluževali pa smo se tudi virtualnih metod.  Ob tem pa smo se osredotočili še na  spremljanje sprememb zakonodaje na področju kmetijstva in tako konec leta 2020 v okviru Mreže Plan in samostojno na MKGP posredovali kar nekaj pobud za spremembo posameznih določil Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Ajdovske zgodbe v okolici Svibnega

V soboto, 20. septembra 2025 dopoldan, v času jesenskega enakonočja, smo v okviru Ajdovskega pohoda na Magolnik partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pohodnikom omogočili vpogled v posamezne drobce ajdovske zapuščine.

Ob startu pri Pivnici Štala v Svibnem in uvodnih pozdravih organizatorjev in župana Občine Radeče smo se okrepčali z ajdovskimi piškoti, ki so jih pripravili v Hotelu Ajdovec, nato pa krenili  na pot (po enem od krakov Turistično zgodovinske-gozdne učne poti  Svibno).

Pot so spremljali slikoviti razgledi, privlačne gozdne poti in tudi posamezne zgodbe o nekdanjih praprebivalcih, za katerimi so ostala mistična ledinska poimenovanja, pa tudi skrivnosti, ki jih skrivajo tla – različne rudnine, minerali npr., ki so jih predniki uporabljali že tisočletja, in pa tudi posamezne kamnite ostaline, ki pričajo o nekdanjih njihovih sledeh –  »zlato tele«, »Tičnica«, »Žegnan studenec«, »Ajdov grob«, »Gradišče…«,… Številna registrirana arheološka najdišča svibensko- kumljanske pokrajine pričajo zlasti o pomembnih sledeh iz časa starejše železne dobe…

Ker se s časom jesenskega enakonočja začnejo noči daljšati, s tem pa po stari veri prihajajo nazaj tudi duše prednikov, smo pohodniki doživeli tudi obisk Ajdov in jim prisostvovali pri lovu in nabiralništvu, kasneje pa so pri Hiši na Magolniku pokazali tudi nekaj ajdovskih veščin. Čas jesenskega enakonočja velja tudi za stari praznik  t.i. »druge žetve« oz. drugega večjega pobiranja pridelkov, povezanega s sadjem in grozdjem. Teh dobrot smo bili deležni na cilju, ob tem pa odličnega ješprenja, jedi, ki izvira tudi že iz ajdovskih časov (mlajše kamene dobe), kamenodobnih kruhkov in kamenodobnega namaza, ajdovskega piva Ajd, sladkih dobrot Društva kmetic Arnika in tekočih dobrot Ostrovrharjevih vinogradnikov iz Zagrada, sekcije Turističnega društva Svibno. Gozd pa nam je postregel tudi svojimi dobrotami. Do Žegnanega studenca zaradi oddaljenosti od osnovne poti nismo uspeli, smo pa se z vodo iz tega studenca okrepčali na Pristavi Počakovo.

Organizatorji KTRC Radeče so pripravili tudi ogled VR animacije o življenju Ajdov v času starejše železne dobe,  iz KŠTM Sevnica so predstavili zanimivosti Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Senici, iz Posavskega muzeja Brežice so predstavili replike posavskih najdb iz kovinskih obdobij, v Zavodu Svibna pa replike najdb iz Ajdovske jame pri Nemški vasi in posavskih keltskih najdišč, obiskovalci so ob pomerjanju oblačil lahko tudi uporabili posamezne predmete, se preskusili v lokostrelstvu in nekaterih rokodelskih veščinah, bolj za šalo kot zares pa preverili svoje drevesno znamenje keltskega horoskopa in si izžrebali energijske drevesne simbole. Replike posameznih obdobij pa je strokovno predstavila arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice, Jana Puhar.

Dogodek je potekal v okviru radeškega občinskega praznika in Posavskega festivala pohodništva. Obenem je del trajnosti projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

P.S.: kdo so bili Ajdi?

Fotografije: Borivoj, Marjan, Bernardka

Vabilo na pevska srečanja za dušo

S septembrom ponovno začenjamo s pevskimi srečanji, na katerih bomo prepevali stare ljudske pesmi – za dušo, veselje, zdravje… Srečevali se bomo enkrat mesečno, ob četrtkih, praviloma v hramu na sedežu Zavoda Svibna. Ob petju pa bomo izpostavili še katero od aktualnih ljudskih šeg.

Prvič se dobimo v četrtek, 11. septembra 2025 ob 19. uri, potem pa do konca leta še 9. oktobra, 13. novembra in 11. decembra.

Toplo vabljeni tudi novi člani.

Dodatne informacije: svibna1@gmail.com oz. 031 329 625,

Zaključno srečanje polletne pevske sezone

Na predzadnji četrtek letošnjega junija smo se “Ljudski pevci iz hrama” dobili na zaključnem srečanju, ki jo tokrat potekalo na “zgornji polici” Brezovske Gore. Ob raznoterih dobrotah in igrivem razpoloženju smo preživeli štiri čudovite ure, prepletene s petjem, pripovedmi, šalami, smehom, lepimi razgledi… In se že veselimo novih srečanj, s katerimi bomo nadaljevali jeseni. Prav tako bomo veseli tudi novih članov.

Foto: Katka in Bernardka

Zeliščno doživetje na Okroglicah

Na prvi junijski dan smo preživeli čudovito popoldne na Okroglicah na posestvu Verbena, v čudovitem gostoljubju Jolande in Marjana Gobec. Jolanda je delila z nami bogate zeliščarske izkušnje, ki smo jih v praktičnem delu – v pripravi zeliščnih namazov – tudi okušali. Uživali pa smo tudi v čudoviti pestrosti njunega vrta in suhih travnikov, ki jih krasi barvito cvetje, med tem tudi redke travniške orhideje.

Foto: Katka, Marija, Sašo, Bernardka

Vseslovensko petje s srci ponovno tudi v  Brezovski Gori

V sredo, 23. aprila 2025, smo se v Zavodu Svibna ponovno priključili akciji Vseslovensko petje s srci, ki na po pobudo Matee Brečko, po vsej Sloveniji poteka na Jurjev dan, ob isti uri (tokrat ob 10. oz. 18.uri).

V Zavodu Svibna smo se zaradi drugih službenih obveznosti priključili akciji v večernem terminu. Na sedežu zavoda smo tako dve uri peli slovenske pesmi (iz skupnega programa in kasneje še one stare, s katerimi smo si »dali duška«. Peli smo za vsesplošen mir, blaginjo, zdravje, dobro letino, ter skupaj preživeli nekaj lepih, veselih trenutkov, ki so v teh časih nadvse potrebni.

FB objava >>>

Foto: S. Obolnar, B. Zorko

O moči in zdravilnosti glasu in petja

V torek, 1. aprila 2025, smo na sedežu našega zavoda gostili Mateo Brečko, pobudnico projekta “Vseslovensko petje s srci, ki je v okviru svojega predavanja »Moč in zdravilnost glasu in petja – pozabljene modrosti naših prednikov«, izpostavila  biofizikalna dognanja o frekvencah, glasu, pa tudi o moči misli, besed, posebej pa še petja, kar se odraža tudi v našem zdravju in splošnem blagostanju. K temu pa še posebej pomaga skupno petje, ki je Slovencem nekako v krvi, le bolj osredotočeno, namensko bi moralo biti. Z nami je delila tudi izkušnje življenja v tujini, kjer to slovensko značilnost, ob skupnem petju tudi povezanost z naravo) še bolj zaznala. Je pa v tujini opazila veliko večje spoštovanje do lastne dediščine oz. kulture, kot ga imamo Slovenci do svoje.

Razpravljali smo o razlogih, zakaj in kdaj smo Slovenci izgubili zavedanje o pomenu lastne kulture in obstoja ter kako to ponovno obuditi. Z namenom, da bi tudi Slovenci imeli svoj domorodni praznik, s katerim bi počastili svoj obstoj, je Matea dala pobudo za akcijo Vseslovensko petje s srcem. Dogodek poteka na dan Zelenega Jurija (23. aprila) ob isti uri po vsej Sloveniji. Zakaj Zeleni Jurij? Ker naj bi po tradiciji prinašal v naše domove zeleno vejico za dobro letino oz. preživetje. Zakaj petje? Ker smo Slovenci narod petja, ker petje slovenskih pesmi ohranja naš jezik, ker deluje celostno na naš organizem, ker nas petje povezuje že od nekdaj, ker prinaša veselje in notranji mir. 

23. aprila 2025 tako srčno vabljeni, da vsi skupaj pridamo svoj glas v Vseslovenskem petju s srci – za najvišje dobro. V Zavodu Svibna pojemo 23. aprila 2025 ob 18. uri. Več o tem dogodku pa na tej povezavi >>>

P.S. Je pa verjetno odveč zapisati, da smo po predavanju uro in pol prepevali znane in manj znane slovenske ljudske pesmi.

Foto: Aleš F., Bernardka Z.

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

Sprehod s Kelti po Dunaju

Za obeležitev letošnjih Evropskih dni arheologije, pri katerih v Zavodu Svibna sodelujemo šestič zapored, smo tokrat izbrali Dunaj – Arheološko najdišče Mladevine.

Tega je konec 19. stoletja raziskoval lokalni »starinokop« Jernej Pečnik, večjih načrtnih raziskovanj pa to najdišče ni bilo deležno. Na vzpetini Gradišče so poznavalskemu očesu še vidni nasipi prazgodovinskega gradišča, odkrite drobne najdbe pa sodijo v obdobje poznega neolitika (mlajše kamene dobe) in bronaste ter železne dobe, antike in zgodnjega srednjega veka. Po nazivu kraja sodeč,  Dunaj, je bilo tam prisotno tudi eno od keltskih plemen.

Na dogodku smo tako predstavili znane podatke o Dunaju in se sprehodili po gradišču, kjer je še slutiti nekdanje pozicije hiš, obzidij, gomil…  S kostumi in opravo, katere večji del so tudi replike posavskih keltskih najdb (originale hrani Posavski muzej Brežice), pa smo predstavili umetelnost keltskih mojstrov.

Na tem gradišču so bile pred 20-imi leti kot prve v Posavju radiestezijsko izmerjene in označene  tudi zdravilne točke, kar nakazuje tudi dobre zaznave energij prostora pradavnih prebivalcev, ki so bili gotovo veliko bolj kot smo v sodobnem času, povezani z naravo in njenimi cikli.

Ker se v teh dneh v okviru naravnega kroga leta približujemo enemu pomembnejših praznikov – poletnem solsticiju – smo nekaj misli namenili tudi temu.

Po antičnih virih naj bi bili Kelti tudi mojstri piva, zelo radi pa so se mudili tudi v rimskih vinskih kleteh. In tako smo v tem duhu naše druženje zaključili pri bližnji Hiši frankinje družine Kerin, kjer nas ni zmotila tudi manjša ploha, ki pa je počakala, da smo iz logov Dunaja varno prišli pod streho.

Fotografije: A. Fink, B. Zorko

Fotografije dodatno – FB album: Borivoj Ladišić >>>