Novi pogledi na arheologijo jam s prazničnim zaključkom

V petek, 5. decembra 2025, na 141.obletnico  prvega zabeleženega raziskovalnega obiska Ajdovske jame pri Nemški vasi, smo gostili arheologinjo in jamarko Zvonko Janežič (tudi članico Jamarskega kluba Novo mesto, ki je podprl dogodek), ki se intenzivno ukvarja z odkrivanjem in dokumentiranjem jamskih arheoloških najdišč in pri tem v svoj interdisciplinaren pristop vključuje naravoslovne metode, zgodovino in etnologijo.

Uvodoma je izpostavila, kaj sploh so jame, kakšne odnose so ljudje imeli do jam in kako se kažejo (v obliki ustnih virov, arheoloških ostalin, poimenovanj) ter kakšna najdišča poznamo, nato pa je predstavila nove načine odkrivanja in razumevanja jamskih najdišč. Na osnovi novih pristopov je tako odkrila jamska arheološka najdišča tudi na območjih, kjer arheološka dediščina sploh še ni oz. je zelo redko evidentirana.  Predstavila  je posamezna odkrita najdišča, pogosto prazgodovinska in antična,  postopke ugotavljanja datacij posameznih najdb, opozorila pa tudi na vandalizem in potrebnost ustrezne zaščite teh neregistriranih najdišč.

Po razpravi  in okrepčilu so nekateri udeleženci obiskali še Ajdovsko jamo pri Nemški vasi, nekateri pa po »ajdovsko« obeležili Miklavžev večer, glede na to, da tudi ta priljubljen običaj sega v čase, ko so ljudje verjeli, da v dolgih večerih, duhovi rajnkih in duhovi rasti  hodijo okoli hiš  in nosijo blagoslove. Pri tem smo obudili tudi običaj »ramplanja« godovniku in praznovanja rojstnega dne.

Fotografije: Borivoj, Bernardka

Jesenska delovna akcija pri Ajdovski jami

V nedeljo, 19. oktobra 2025, smo ob začetku odpiralne sezone Ajdovske jame v Zavodu Svibna po naročilu Mestne občine Krško ponovno organizirali večjo delovno, urejevalno akcijo, katere se je udeležilo 12 članov zavoda. Seveda smo združili koristno s prijetnim in si naredili še “likof” na sedežu zavoda. Ob tem pa se je utrnilo tudi kar nekaj zanimivih idej za naprej.

Fotografije: Katja, Jana, Bernardka

20 let na 3 podlage – leti 2013 in 2014: v znamenju travniških sadovnjakov

Čeprav smo v letih 2013 in 2014 imeli še precej opraviti s sanacijo poslovanja zavoda, pa smo zlasti na račun dvoletnega projekta Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih, ki je bil naš prvi projekt, prijavljen na lastno pobudo v sodelovanju sorodnimi partnerji, na razpis LAS Posavje za sredstva Leader, napredovali v regijski prepoznavnosti, pa tudi kredibilnosti in prizadevanjih pri uvajanju trajnostnih praks na podeželju.

Navedeni projekt je bil pretežno izobraževalne narave (tečaj za sadjarje, podjetniške delavnice, permakulturni tečaj, tečaj predelave sadja, delavnice socialnega podjetništva, študijski krožek, strokovna ekskurzija, posvet…), zavod pa je pri tem aktivno sodeloval pri organizaciji oz. samostojno izvedel permakulturne in socialne vsebine, skrbel za promocijo preko socialnih omrežij, v podporo izobraževanjem vzpostavil učni sadovnjak ter nabavil opremo za vzdrževanje sadovnjaka in predelavo sadja. Pomemben prispevek zavoda v projektu je tudi pri vzpostavljanju socialne mreže malih sadjarjev. V letu 2014, že po zaključku, pa smo bili zaradi pomembnega prispevka projekta k ohranjanju biodiverzitete, povabljeni tudi na mednarodno konferenco na Dunaju v Avstriji Leader & Biodivecity.  Projekt je doživel odličen odziv pri udeležencih, najbolj navdušeni pa so tudi kasneje ostali povezani v  študijskem krožku „Sadjarska skupnost“ (kasneje »Dokaj normalni sadjarji«). V učnem sadovnjaku smo nato izvajali različne dogodke  – npr, ob mednarodnem dnevu biotske pestrosti, pa delavnice za otroke, predstavitvene oglede…

Ob navedenem projektu pa je zavod v obe letih izvedel tudi tradicionalni Zeleni festival, ki sta ga obakrat podprli tako Krajevna skupnost Senuše kot Občina Krško (Zeleni festival 2013, Zeleni festival 2014), obe leti smo izvedli tudi kresni dogodek pred Ajdovsko jamo, ki je bil obakrat uvrščen tudi v praznik KS Senuše,  pozornost pa smo dali tudi zdravilnim rastlinam – v letu 2013 v obliki študijskega krožka, v letu 2014 pa zeliščarskega tečaja, ki ga je vodil mag. Jože Kukman.

V manjši meri smo zainteresirane skupine in posameznike vodili v Ajdovsko jamo, ponovno dajali pobude na pristojno ministrstvo in ZRSVN ter občino glede upravljanja Ajdovske jame, katere infrastruktura je postajala vse bolj neugledna,  izvajali druga priložnostna izobraževanja, v l. 2014 ponovno sodelovali z RTV Slovenija pri snemanju oddaje Drevesa pripovedujejo – tokrat o Bukvi, začeli razvijati ekoremediacijske storitve, se žal, tudi neuspešno prijavljali na različne javne razpise in vzpostavili pisarno v Krškem, se aktivno vključevali v pripravo nove lokalne razvoje strategije LAS Posavje in se povezovali z različnimi partnerji tako iz javnega kot nevladnega sektorja.

Utrinki z zadnjih obiskov Ajdovske jame v tej sezoni

V nedeljo, 13. aprila 2025, dopoldan, smo Mestni občini Krško, v imenu katere se je dogodka udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti, gospa Vesna Kržan Marković, pomagali  izvesti vodenja ob zadnjem odpiralnem vikendu Ajdovske jame v tej sezoni.

Občina je sicer poskrbela, da je bila jama ob vikendih od 15. oktobra 2024 odprta, oz. bo odprta še do 15. aprila 2025, za vstop brez vodenja. Bilo pa je kar nekaj pobud, da se občasno organizira tudi vodenje, pa smo tako to poskusno izvedli to nedeljo.

Ob tem smo v pomladno cvetje in zelenje odeti naravi pred jamo  obiskovalcem s pomočjo replik  arheoloških najdb pokazali tudi nekaj možnih interpretacij uporabe najdenih predmetov v Ajdovski jami iz obdobja mlajše kamene dobe (cca 7000 let nazaj).

V jami je obiskovalce »pozdravilo« še nekaj netopirjev, ki so v njej ostali še od zimske sezone, se pa s toplimi dnevi obeta prihod večje porodniške kolonije netopirjev. Ti so v prejšnjih sezonah v jami pustili tudi večje količine gvana. V jami smo si ogledali še lokacije kamenodobnih pokopov in ostale posege v jamski prostor ter še sledi nekdanjih raziskovalcev jame.

Ker pa je bil to dan prve spomladanske polne lune, smo v jami, ki je nekoč služila tudi kot svetišče, za dobro letino zapeli staro ljudsko pesem »Tri ptičice so morje obletele«.

Jama bo torej zaprta do 15. oktobra, ko bodo netopirski mladiči že odrasli in se umaknili v druge jamske prostore na zimsko hibernacijo, vabi pa v poletnem času na obisk, sprehod, meditacijo tudi narava pred jamo.

Zahvaljujemo se za obisk, domačinom in tudi tistim, ki so prišli tudi iz drugih koncev Slovenije. Ob začetku odpiralne sezone pa se morda snidemo spet na kakšnem dogodku.

Zavod Svibna in Mestna občina Krško sta opravo in jamsko infrastrukturo vzpostavili v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

Upamo, da se predpisi za potrebno urejanje skrbništev malih turističnih jam čimprej sprejmejo, in da se pridobijo tudi potrebni viri za vzpostavitev ostale infrastrukture, ter da bosta tako obisk kot spoznavanje življenja (in modrosti) naših pradavnih prednikov še bolj doživeta in bolj dostopna.

Foto: Julijana Zorko, Katarina Kortnik

Objava Mestne občine Krško >>>

Spomladansko olepšanje Ajdovske jame

Prvo aprilsko nedeljo smo namenili urejanju okolice in notranjosti Ajdovske jame. Očistili smo vhodna vrata, talne luči, ograje, smerokaze, info table… Obenem pa smo na pobočju okoli obeh vhodov dodali nekaj gozdnih dreves, med drugim tudi bresta, ki je nekoč obvladoval to območje. Obrezali smo tudi invazivno grmovje in drevje, cvetlice, ki krasijo pot do obeh vhodov in samo pobočje, pa pustili, da odcvetijo.

Tako je vse pripravljeno na zadnje obiske Ajdovske jame v tej sezoni.

Park Ajdovska jama v Zavodu Svibna urejamo po naročilu Mestne občine Krško.

Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

O skrivnostih podzemlja Krškega hribovja

V petek, 22. novembra 2024, zvečer, so na sedežu Zavoda Svibna svoje raziskovalno delo v l. 2024 na območju Krškega hribovja, predstavili člani Jamarskega kluba Novo mesto.

Uvodoma je predsednik kluba, Zdravko Bučar, predstavil delovanje kluba, ki je med aktivnejšimi v Sloveniji in se ponaša tudi z odkritji najglobljih jam na slovenskem območju. Posebej je izpostavil delo na območju občine Krško, ki je zadnja leta osredotočeno na Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Krško hribovje.

Marko Pršina je predstavil raziskovanje levega rova nad osrednjo dvorano Ajdovske jame, pri čemer so se zaradi ozkega prostora poslužili različnih tehnik, na koncu z videokamero na podaljšanem drogu. Vse skupaj pa je ustavila ožina “frdamanega okna”. Rov se sicer nadaljuje, a glede na zračne tokove ne obeta večjih prostorov. Več o raziskavah kamina v Ajdovski jami na povezavi >>> Si pa nadejamo nadaljnjih raziskav Ajdovske jame še iz kakšne druge smeri.

Na koncu pa je Borivoj Ladišić (ki je slovenskem prostoru poznan tudi kot jamar z največ registriranimi jami, več kot 1000) predstavil najbolj obsežno delo, ki ga je Jamarski klub Novo mesto v l. 2024 izvedel na območju Mestne občine Krško – raziskavo kraških brezen in vrtač na Krškem hribovju.

Kar je odkril, med drugim tudi 2 povsem novi brezni, je ne zgolj zanimivo (nekaj brezen je slikovito zasiganih), ampak predvsem šokantno. Od skupno 16 raziskanih jam oz. brezen na območju Krškega hribovja, ki pripada Mestni občini Krško, jih je kar 10 onesnaženih (62%). Na tem območju je pregledal tudi 65 od skupno 75 “lidark” (evidentiranih, udorov terena oz. točk, ki odstopajo od reliefa). Evidentiral je 21 onesnaženih udorov, kar predstavlja 32 % pregledanih.  Njegovi podatki in fotografije tako kažejo povsem drugačno stanje, kot smo si ga predstavljali. Pri tem pa ne gre zgolj za stara odlagališča.

V razpravi se je izpostavilo odgovornost za takšno stanje, ki pa na koncu privede do lastnika parcele, ta pa dostikrat za divje odlagališče smeti niti ne ve, ali pa celo vztrajno čisti za vedno novimi odlagalci smeti in počasi obupa.

Gotovo je, da bo potrebo najbolj kritične lokacije očistiti (gre za občutljiv kraški teren), vsi skupaj pa bomo morali še močno ozavestiti, da z odlaganjem različnih odpadkov, dostikrat zelo nevarnih, ogrožamo lastno vodo in prst, da te nevarne snovi na koncu posredno ali neposredno užijemo in na koncu ogrožamo svoje lastno zdravje in zdravje najbližjih.

Raziskovalno delo na območju krške občine je v l. 2024 Jamarskemu Klubu Novo mesto sofinancirala Mestna občina Krško v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov s področja tehnične kulture.

Fotografije: B. Zorko, M. Pršina, B. Ladišić

.

Vzdrževanje infrastrukture Parka Ajdovska jama

V letu 2024 nam je skladno s strokovnimi smernicami Zavoda za varstvo narave OE Novo mesto zaupano vzdrževanje infrastrukture Parka Ajdovska jama. Večinoma aktivnosti izvajamo člani Zavoda Svibna posamič, ob začetku nove odpiralne sezone Ajdovske jame pa se nas je v nedeljo, 20. oktobra 2024, zbralo kar 13 članov, saj je bilo ob ureditvi okolice jame potrebno očistiti tudi infrastrukturo v jami.

Na ajdovskem terenu izven posavskih meja

Skupina navdušencev nad  t.i. »ajdovskimi« lokacijami, ki je nastala v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, se je v nedeljo 17. marca 2024 odpravila raziskovat sledi ajdov izven posavskih meja – tokrat v okolico Klevevža v občini Šmarješke Toplice.

Vodil nas je član Borivoj Ladišić, ki je sicer aktivni jamar Jamarskega kluba Novo mesto, obenem pa tudi skrbnik katastra jam pri Jamarski zvezi Slovenije. Ogledali smo si ruševine gradu Klevevž, najpogumnejši še Zgornjo Klevevško jamo (tudi Ajdovsko jamo – najdbe iz bakrene dobe), pri kateri raziskani dolžini, cca 200 m,  je prav Borivoj veliko prispeval, se mimo grajskega mlina sprehodili do Klevevške toplice in nato še ob soteski Radulje še do ene t.i. Ajdovske jame na Griču pri Klevevžu, ki pa je bila tako poimenovana in registrirana po pomoti, ne da bi prej preverili pripovedi in spomine starejših domačinov. Dejansko je Ajdovska jama v tem okolju ravno že omenjena Zgornja Klevevška jama.

Vhoda v Spodnjo Klevevško jamo in Malo Klevevško jamo pa smo si ogledali je preko struge dokaj  živahne Radulje.

Naše prijetno popoldne v okrilju naravnih vrednot in kulturne dediščine smo ob postanku v geološkem središču občine Škocjan sklenili na domu našega tokratnega vodiča Borivoja in proslavili njegovo 1000. odkrito/registrirano jamo, kar je poseben in  težko dosegljiv rekord.

Fotografije: Katarina Kortnik, Bernardka Zorko

Borivojev prispevek >>>

Ajdovska jama po 20ih letih

27. septembra 2023 mineva 20 let, kar se je Ajdovsko jamo pri Nemški vasi predalo v turistične namene.

Takrat je bilo to arheološko najdišče eno od občinskih razvojnih prioritet.

Občina Krško je že leta prej zagotavljala sredstva za arheološke raziskave, vzpostavila pot do jame in kasneje parcele tudi odkupila. Investicijo je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo, veliko je sodeloval tudi Restavratorski center ZVKDS, podprla so tudi večja lokalna podjetja, društva in posamezniki.

V okviru takratnih dnevov evropske kulturne dediščine in na svetovni dan turizma je bila Ajdovska jama z uvodnim predavanjem arheologinje Milene Horvat, koncertom Ljobe Jenče in kresom pred Ajdovsko jamo (ki ga je skupaj z županom Francem Bogovičem prižgala arheologinja Paola Korošec) slovesno predana za turistični obisk.

Dogodek je pritegnil veliko obiskovalcev – tako domačinov in širše lokalne javnosti kot tudi predstavnikov lokalne skupnosti in države.

Po svojem znanju in zmožnostih smo se v priprave in izvedbo dogodka, pri katerem je sodelovala tudi občna izpostava JSKD iz Krškega, vključili tudi prebivalci iz neposredne okolice jame. Tako velik obisk je bil tudi logistični izziv, ki so ga takrat iz Senuš reševali gasilci, ki so v svojih vozilih obiskovalce prevažali do in s kraja dogodka.

Nekako je bilo čutiti, da celoten kraj, celotna občina diha za ta dogodek, za to lokacijo.

Takrat smo  bili smo polni idej in optimizma glede razvoja kulturnega turizma, veseli in ponosni, da bodo tudi naši odročni kraji postali pomembni na turističnem zemljevidu in zemljevidu pomembnejše kulturne dediščine srednjeevropskega prostora.

V tem zanosu pa s(m)o bili premalo pozorni na prihajajočo naravovarstveno zakonodajo, ki je sicer lokacijo uvrstila še na zemljevid državno in evropsko pomembnih naravnih vrednot, a pri tem močno posegla v režim obiska,  dokončno  vzpostavitev infrastrukture  za obiskovalce in izbiro upravljavca, do česar ni prišlo v vseh teh 20ih letih.

Tako se zdi, da se v tem času pri Ajdovski jami ni veliko spremenilo. odprta vprašanja ostajajo odprta. Se je pa spremenil svet. V ospredje prihajajo druge prioritete, druge vrednote, druge potrebe…

Fotografije: Arhiv Bernardke Zorko, prispevek iz časopisa Posavski Obzornik