Pridobljen status delovanja v javnem interesu

Ministrstvo za kulturo nam  je 18.6.2023 na osnovi preteklega delovanja, podpore Mestne občine Krško, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Posavskega muzeja Brežice  podelilo  odločbo o statusu delovanja v javnem interesu na področju kulture, zlasti na področju varstva kulturne dediščine.

Navedena odločba pomeni dodatno spodbudo delovanju Zavoda Svibna, saj odpira možnosti do virov financiranja in tudi nadgradnje sodelovanja z javnim sektorjem. Obiskovalcem  ter vsem strokovnim in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje  in podporo.

Zmenek z arheologijo po ajdovsko

Letošnji Evropski dnevi arheologije, na katerih v Zavodu Svibna sodelujemo že petič zapored, so bili v znamenju raziskovanj in potovanj v jame ter zdravilnih učinkov zvoka. Dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je v svojem predavanju “Kaj so ljudje preteklosti iskali v jamah”, izpostavil in odprl vprašanja, kaj je ljudi v pradavnini vleklo v jame, v ta tuj, temačen, skrivnostni, nevaren svet… Predstavil je posamezne arheološke najdbe, ki dokazujejo, da so ljudje namensko obiskovali tudi globoke jame, ne le spodmole, že davno nazaj v času lovsko nabiralniških družb… Da je šlo pri tem za neka posebna, obredna, sveta dejanja kot so npr. pokopi, daritve,… Izpostavil pa je tudi vpliv hoje po temačnem, ozkem jamskem prostoru na spremenjena stanja zavesti, podobna neke vrste šamanskemu potovanju… obenem pa da s svojim omenjenim prostorom obiskovalce primorajo k povezovanju, zbliževanju… Morda so tudi zato kamenodobni graditelji svetišč (npr. Göbekli Tepe v Turčiji, Megalitski templji na Malti ipd.) pri tem posnemali naravne jamske prostore… Dotaknil se je tudi pokopov v Ajdovski jami pri Nemški vasi – v času od 4300 do 3300 pr. n.št. neolitskih prišlekov z vzhoda, za katere jamski pokopi niso bili običajni in so morda prevzeli prakso starejših, predhodnih prebivalcev tega prostora… ?

V nadaljevanju večera pa je za pravo zvočno terapijo poskrbel Vlado Nunčič, izdelovalec historičnih glasbil. Uvodoma je predstavil glasbila, ki jih izdeluje (kot so oprekelj,  monokord, organistrum, piščali in lajna), ob tem pa izpostavil povezavo med človekom in zvoki, ki jih v naše osončje oddajajo planeti zaradi svojih različnih gibanj, in kako so posamezna glasbila oz. zvočila uglašena s frekvencami vesolja ter zato zvoki iz njih na človeka delujejo terapevtsko. Nato sta skupaj z Anito Zore (vokal) izvedla čudovito zvočno meditacijo, druženje pa smo ob kresu zaključili s petjem ljudskih pesmi, ki so ob spremljavi starih glasbil (pri tem je sodeloval tudi Rudolf Maze) prav posebej čudovito zazvenele. Te so bile povezane s prihajajočim kresnim časom, ki smo se ga dotaknili tudi z daritvijo ognju suhih zelišč iz prejšnje sezone.

Za prvinsko vzdušje je poskrbela tudi narava, ki na pragu večera ni delovala najbolj gostoljubno, se je pa vztrajnost in zaupanje v dober iztek dneva obrestovala najbolj pogumnim.

Dodatno (videozapisi) na FB objavi >>> Foto: S. Obolnar, B. Zorko

Dogodek je delno podprla tudi KS Senuše, bil pa je tudi del Tednov vseživljenjskega učenja 2023 in dela ajdovskega študijskega krožka.

Premiera AJDa na občinskem prazniku

V sredo, 7. junija 2023, smo se predstavniki ajdovskega študijskega krožka na stojnici KS Senuše v okviru druženja občanov ob prazniku Mestne občine Krško lokalni javnosti premierno predstavili s pivom »Ajd«. Ideja zanj je nastala ob zaključku projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, v okviru katerega smo skupaj s partnerji razvijali tudi različne ajdovske jedi in tudi jedilni pribor… Ponudba ne bi bila popolna, če ne bi bilo na voljo tudi kaj za odrasle obiskovalce…

Ne glede na to, da na posavskih ajdovskih najdiščih  še ni dokazov, da bi tam varili/ uporabljali pivo, pa smo v Posavju že pred cca 7000 leti poznali in uporabljali vsaj dve sestavini za pivo – ječmen in pšenico, kar potrjujejo najdbe iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Nekatere arheološke najdbe po svetu pa nakazujejo, da so nekoč morda žita prej uporabljali za pripravo piva kot za moko, in tako tudi naše ajdovsko pivo ni povsem izmišljeno.

V drugi polovici leta 2022 smo se tako z idejo za ajdovsko pivo obrnili na lokalne »kraft« pivovarje. Na pobudo se je odzval APE Aljaž Papež s.p. in tako konec istega leta že poskusno zvaril jantarnega AJD-a, kot smo ga poimenovali.  V letu 2023 smo poskrbeli še za lastno etiketo in slogan »Ajdi na pivo« ter ga tako od junija 2023 dalje ponujamo tudi v Zavodu Svibna.

Prvi odziv na pivo je navdušujoč, kar potrjuje tudi dejstvo, je bil en degustacijski sod premalo. Če je naš AJD prilagojen sodobnim okusom, pa bomo v okviru eksperimentalnih delavnic za zainteresirane pripravili tudi prikaz varjenja piva na kamenodobni način, kot so npr. že pripravljali tudi “koliščarsko pivo“.

Več od dogodku >>>

Fotografije: B. Colarič, B. Zorko 

Obnavljamo biotsko raznovrstnost

Iz zavedanja, da smo med seboj neskončno prepleteni, da smo vsi del dinamične Celote, po svojih zmožnostih in znanju prispevajmo k ohranitvi pestrosti Življenja, kar bo konec koncev največ koristi prineslo ravno človeški populaciji – ne samo zaradi občudovanja barv, vzorcev, vonjav, zvokov in s tem za ustvarjalni navdih in duhovno zavetje, tudi ne samo zaradi neverjetnih prilagoditev vrst, ki so v navdih tudi tehnološkim inovacijam… Od pestrosti rastlinskih in živalskih vrst je preprosto odvisno naše zdravje, naše fizično preživetje, pa naj si gre za pridelavo kakovostne hrane ali ugodne razmere za bivanje.

Če s tem zavedanjem gojimo odnos do vsega živega, pravzaprav še največ storimo zase… Četudi je morda za to potrebno malo več fizičnega dela, kot se dogaja na malih kmetijah…

Čeprav se vse bolj priznava, da je biološka raznovrstnost globalna dobrina izjemne vrednosti za prihodnje generacije, pa se število vrst zaradi nekaterih človeških dejavnosti znatno manjša. Mednarodni dan biološke raznovrstnosti, ki se se vsako leto obeležuje 22. maja, tako poudarja pomen izobraževanja in osveščanja javnosti o tej problematiki. Več >>>

Na “Obrazih dediščine” tudi zahvala Zavodu Svibna

V torek, 9. maja 2023, se je v atriju Mencingerjeve hiše Krško z razstavo »Obrazi dediščine jugovzhodne Slovenije predstavila novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturno dediščine (ZVKDS), ki letos obeležuje 40 let samostojnega delovanja.

Na območju občine Krško je prisotna in pristojna slabi dve leti (prej je bila ljubljanska območna enota) in v tem času je vzpostavila dobro sodelovanje z vsemi deležniki dediščine na območju občine.

V okviru dogodka je vodja novomeške območne enote  ZVKDS  podelili posebne zahvale  deveti organizacijam oz. posameznikom, med drugim tudi Zavodu Svibna. Za njihovo pozornost, ki sovpada tudi z našim 20 letnim prizadevanjem za promocijo dediščine Ajdovske jame in ohranjanje dediščine podeželja, se še posebej zahvaljujemo.

Več >>> prispevek Posavski Obzornik

Foto: arhiv Mestnega muzeja Krško, Miloš Kukovičič

Nedeljska šola v ekološkem sadovnjaku

V nedeljo, 7. maja 2023 popoldan, je bilo za člane Zavoda Svibna organizirano nedeljsko izobraževanje na temo ekološke pridelave sadja.  Svoje bogate izkušnje nam je v okviru sprehoda po ekološkem sadovnjaku Ekološke kmetije Adrečkovi delila specialistka, svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence. Od blizu smo si ogledali pridelavo marelic, hrušk, orehov, leske, malin, češenj, kutine, kostanja in  jagod, dobili veliko uporabnih nasvetov tudi v zvezi ekološko pridelavo vinskega in namiznega grozdja, ob tem pa smo tudi katere sorte posameznega sadja so najboljše. Ob bogato obloženi mizi pa  smo si izmenjali tudi marsikatero uporabno izkušnjo. Nedeljska »šola« je tako trajala vse do poznega večera… 

Fotografije: Katarina, Sašo in Bernardka

Člani Zavoda Svibna na jamarskem tečaju

V mesecu marcu in aprilu 2023 smo se trije člani Zavoda Svibna udeležili  jamarskega tečaja – za jamarje pripravnike, ki ga sicer vsako leto organizira Jamarski klub Novo mesto. Odlični in izkušeni inštruktorji so nas v 40 urah seznanili s področji varstva jam in načeli jamam prijaznega obiskovanja in raziskovanja, nastankom jamo, topografijo, jamsko favno, dokumentiranjem jam, vozli v jamarstvu, prvo pomočjo v jamarstvu, jamarsko opremo…. Predvsem pa so nam omogočili varno preskušanje jamske vrvne tehnike in ostalih veščin v jamah: Jazbina, Malisnica, Stropnica, Čaganka, Kaščica in Vodoravna jama pod Židovcem.

Obisk tega čudovitega manj dostopnega sveta pa je dal še tudi pomembne izkušnje pri premagovanju in soočanju z lastnimi strahovi.

Pridobljena znanja in veščine tako ne bodo uporabne le pri raziskovanju krasa, temveč tudi v marsikateri bolj vsakodnevni situaciji (med drugim tudi obiranjem sadja na visokodebelnih sadnih drevesih 🙂 ).

Tečajniki smo s strani inštruktorjev in ostalih članov Jamarskega kluba Novo mesto doživeli odlično podpro, tovarištvo in organiziranost, kar bi bilo dobrodošlo prenesti tudi v katero drugo sfero družabnega in družbenega življenja.

Fotografije: Borivoj, Maxinne, Marko, Miha, Damijan, Klemen, Sašo, Bernardka

Strokovna ekskurzija po tematskih parkih

Da bi spoznali, kako predstavljajo izročilo, prazgodovinsko dediščino in naravne zanimivosti, pa tudi, kakšne so prakse upravljanja, smo v okviru letošnje strokovne ekskurzije, ki so s eje udeležili člani ajdovskega študijskega krožka, ostali člani zavoda in gostje, obiskali dva parka – Mitološki park Rodik in Arheološki park Korte nad Izolo.

Razvoj oz. vzpostavitev obeh parkov je bil sofinanciran s strani EU sredstev, pri obeh gre v večji meri za doživetje zgodb v naravi s pomočjo vodnikov oz. interpretov, imata pa vsak precej drugačno zgodbo, kar se vključevanja lokalne skupnosti in upravljanja tiče.

Tudi naš nastajajoči Arheološko naravoslovni park Ajdovska jama ima marsikaj skupnega z obema od parkov, izkušnje in doživetje njihovih zgodb, pa so odlično izhodišče za pripravo ustreznih rešitev upravljanja tudi za našo lokacijo.

Naše ponovno potepanje po zahodu naše dežele so osladili čudovito vreme, topel sprejem ter odlična hrana.

Ker smo bili tako blizu morja, pa smo za zaključek zavili tudi po piranskih ulicah in obali.

Fotografije: Julijana, Sašo, Bernardka

Ajdovske zgodbe pomladi za občutenje dobrega

V soboto, 15. aprila 2023, popoldan in zvečer smo v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe  ob Ajdovskih zgodbah pomladi »mislili in čutili dobro« in pri tem izpostavili zdravilno moč kulture.  V sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij so blagodejne učinke kulture oz. umetnosti v glasbi, petju in pripovedi z obiskovalci delili glasbeniki Lucijan Cetin na klaviaturah, Kristjan Ilić na violini, Tjaša Cepuš na flavti, stekleni harfi, zvončkih, steklenih skledah,…, pevka Mojca Benedik  ter pripovedovalka Maša Budič. Dobre, spodbudne, misli so na listkih krožile tudi med številnimi obiskovalci, ki jih deževno vreme ni zmotilo. Preko 40 se nas je v hramu Zavoda Svibna zbralo iz različnih krajev Slovenije, starostno in interesno pisano druščino pa so dopolnili tudi posamezniki iz Nemčije, Švice, Poljske, Ukrajine in Rusije.

Po kulturnem programu je sledil še sprehod po kraškem dolu Podjama in obisk Ajdovske jame, ki ga je vodila Bernardka Zorko. Jamo smo na ta dan do 15. oktobra “predali” porodniški koloniji netopirjev, ki se bodo v toplih pomladnih dnevih počasi vrnili v jamo.

Druženje smo ob domačih dobrotah izpod rok članic Zavoda Svibna in klepetu nadaljevali  v toplem zavetju, ob tem pa izmenjali tudi številne dobre prakse, tako v raziskovanju lepot narave in dediščine pradavnine kot sonaravnih kmetijskih praksah in še čem… Med nami so vibrirali dobre misli in občutki, ki naj nas vse skupaj še dolgo povezujejo in spodbujajo k dobremu tudi v vsakdanjem življenju.

Dogodek je delno podprla Mestna občina Krško.

Fotografije: Sašo, Borivoj, Tjaša, Bernardka

Prva noč geografije v Svibnem

V petek, 14. aprila 2023 zvečer in ponoči, se je v Svibnem odvil prvi dogodek v okviru Mednarodne noči geografije, ki se je sicer kot GeoNight  na pobudo CNFG (francoski nacionalni geografski odbor) začela leta 2017 v Franciji in se nato razširila najprej na evropsko in nato mednarodno raven. Cilj teh dogodkov je izpostaviti geografijo in geografe, dati širši javnosti priložnost, da se seznani z geografskimi koncepti in študijami, ter narediti geografske raziskave bolj dostopne.

Na pobudo našega člana, magistra geografije Vaneta Urha iz Svibnega se je tako Noč geografije obeležila tudi v Svibnem. Nočni pohod ob koncu navtičnega somraka ob 20.58 je bil zaradi deževnega vremena okrnjen, predstavitev in razprava pa je potekala v zavetju Pivnice »Štala” in nekdanjega farovža »Pristave Počakovo«.  Vane Urh je predstavil pomen geografije v razvojnem in prostorskem načrtovanju v Sloveniji in prikazal izbrane primere uporabe sodobnih orodij geografskih informacijskih sistemov v kmetijstvu in dediščini, v razpravi pa smo se dotaknili razvojnih priložnosti Svibnega, izhajajoč iz naravnih in dediščinskih danosti kraja, obenem pa dogovorili nadaljnje korake za konkretiziranje in udejanjanje izraženih idej.