Ljudska pesem za dušo

V letošnjih pomladnih in poletnih mesecih smo nekateri člani Zavoda Svibna sodelovali v nekaj pevskih projektih, povezanih z ljudskim izročilom.

Na Svibnem smo na povabilo Ljudskih pevcev s Svibnega 25. maja (za »generalko« pa že 24. maja v DSO v Loki pri Zidanem Mostu) smo tako obujali vasovalske šege in se tako spomnili in na novo naučili različnih starih ljubezenskih ljudskih pesmi, ob tem pa  nekaterim zbudili igrive spomine na mladostne dni, malo mlajši pa so lahko videli, kako se je nekoč hodilo na zmenke.

V juliju pa smo se prav tako z ljudsko pesmijo  spomnili dveh rojstnodnevnih jubilantov iz soseske, pri tem pa že na vaje in kasneje k sodelovanju pritegnili celo vas in še nekaj iz okoliških.

Za mnoge kraje so tovrstni dogodki nekaj povsem  nepredstavljivega, kot je povsem nepredstavljivo redkim starejšim, da dan mine brez petja.  Nekoč se je pelo ob vsaki priložnosti – med delom in po zaključku, pri opravilih za zimsko pečjo, pri različnih slavjih in tudi pri žalostnih dogodkih. Peli so sami in seveda z drugimi… V sodobnem času je ljudska pesem postala zastarela, mladim povsem nezanimiva, ali pa se jo poskuša s sodobnimi aranžmaji prilagoditi za različne pevske sestave.  Le v redkih krajih se ljudsko petje še prenaša med generacijami, a tudi tam praviloma pri srednjih generacijah kar zamre…

Niso pa nekoč peli samo za to, da so si krajšali čas, lajšali čustva, ampak je bil pomen ljudskega petja precej globlji. Sodobni raziskovalci ugotavljajo, da so posamezne, zlasti starejše, ljudske pesmi s svojim narečjem, še bolj pa melodijo in ritmom uglašene s pokrajino, iz katere izvirajo. Starejši ljudje pa pripovedujejo, da so za posamezna opravila npr. kopanje v vinogradu ipd.  za delo poleg dobrih kopačev najemali tudi dobre pevce – in se je pelo že pred začetkom dela, vmes in ob zaključku… Tisti, ki ste bili kdaj na srečanju biodinamičnih kmetov, ste tudi peli, ko ste mešali pripravke… Da ima ljudska pesem posebno blagodejno vibracijo, bi lahko potrdili tudi s sodbami fizikalnimi meritvami. Če torej iz srca zapojemo, si damo duška, najprej nekaj dobrega naredimo za svoje lastno zdravje (in za to ni potrebno peti raznih »om«-ov ipd.). Če lepo ubrano, harmonično, večglasno pojemo v skupini, na ta način harmoniziramo tudi odnose v tej skupini, se povežemo  skozi čas in prostor … In če  s pesmijo blagoslavljamo svoje delo, zlasti naravo, bo tudi letina, pridelek, rezultat našega dela osrečujoč in bo odražal naše potrebe…

Je res, da je nekdo bolj talentiran za petje kot drugi, a vsak ima posluh do neke mere in  nobena zadrega naj ne bo ovira, da ne bi kdaj zapeli kakšno staro ljudsko pesem. Te tako v prvi vrsti niso bile za poslušanje, ampak za petje; na oder zrinili  in jo preoblekli smo jo še ne tako dolgo nazaj. Potegnimo jo nazaj medse in naredimo nekaj zase in za skupnost. Lahko se nam pridružite na pevskih srečanjih v našem hramu…

Za več informacij pokličite na 031 329 625 ali pišite na info@zavod-svibna.si .

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.

O zdravilni energiji dreves malo drugače

V okviru letošnjega Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka Energija prostora smo v četrtek, 26. aprila 2018 gostili Andrejo Novak, ki nam je na predvečer dneva dreves odstrla še nov pogled na drevesa, kako se z njimi zdravimo in obnavljamo življenjsko energijo. Poleg energijskih karakteristik posameznih dreves je zanimivo izpostavila način, s katerim je primerno komunicirati z drevesi – ta naj ne bo na mentalni ravni, na ravni možganov, ampak na ravni pljuč…Ko z drevesi preprosto smo, dihamo v zavetju njihove krošnje, se terapevtski proces najbolj odvija. Ta je sicer odvisen tudi od vpliva luninih faz in izbire ustreznega drevesa za določen namen, naše sproščenosti oz. prepuščenosti naravi itn.  Priporoča domača, avtohtona drevesa, opozorila pa je tudi na napake pri zasajevanju dreves in grmovnic okoli naših domov.

 

O bistvu stare vere

V petek, 20. aprila 2018 zvečer, smo v okviru Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka »Manjkajoči koščki zgodovine« gostili raziskovalca posoškega staroverstva, Pavla Medveščka – Klančarja. Uvodoma je poudaril, da pravzaprav niti ni šlo za vero, ampak način življenja, ki je bil močno povezan z naravo. V odročnih področjih Posočja so jo pod prisego v času njegovega raziskovanja (pred petimi desetletji) ohranili zlasti neporočeni »strici«, ki so jo gospodu Medveščku odkrili po temeljitem razmisleku in še to ne povsem. Tako zdaj sicer vemo za nekatera sveta mesta,  si predstavljamo organiziranost njihove skupnosti, način življenja, ki je bilo predvsem trdo kmečko življenje,  njihovo spoštovanje kamnov, dreves, rastlinja, živali, izvirov… približno poznamo tudi komuniciranje z duhovnim svetom, glavne praznike, vero v reinkarnacijo, spoštovanja trojstva, posamezne obredne  predmete in pripomočke… Ne poznamo pa njihovih obredij, njihovih molitev in bistva njihovega dojemanja sveta ter kopice znanj, ki so bila bistvena za preživetje v ne preveč naklonjenih razmerah… Tako tudi ni povsem možno rekonstruirati te pradavne vere, ki sega daleč nazaj v prazgodovino, o čemer je kritično spregovoril tudi naš gost… Lahko pa spoštujemo in smo ponosni na to neizmerno bogato dediščino, ki je bila nekoč del širšega evropskega prostora, a  se je ohranila zgolj v odročnih krajih. Interes za obujanje stare »naravovere« je sicer v sodobnem času izredno velik, kar kažejo tudi zelo obiskana predavanja, se je pa pri tem treba zavedati časovne distance in življenjskih okoliščin, ki so danes povsem drugačne. Lahko pa nam je stara naravovera nam je navdih zlasti pri spoštovanju narave in naravnih sil, lahko nam pomaga pri graditvi boljših medsebojnih odnosov, pa tudi pri osebnem dojemanju duhovnega sveta… In naj nam bo tudi navdih pri spoštovanju starih svetih mest, ki so po objavi Medveščkovih zapisov dostikrat preveč obljudena in obremenjena, ne samo z našimi stopali in energijo, ampak tudi odnašanjem kamnov in drugih naravnih predmetov ter po drugi strani odmetavanjem sodobnih civilizacijskih navlak na ta mesta. Bistvo naravovere je drugje…

Dogodek smo posvetili tudi bližnjemu Dnevu Zemlje.

Učili smo se hoditi po nordijsko

V nedeljo, 8. aprila 2018 popoldan smo se učili hoditi – po nordijsko.  V uro in pol dolgi delavnici nas je inštruktorica nordijske hoje Klavdija Božič seznanila s tremi osnovnimi koraki,  ustrezno  opremo (palice niso vsake dobre!)  poskrbela tudi za ustrezno ogrevanje. Ugotovili smo, da v primeru, da izvajamo korake pravilno, se prav lepo in celovito razgibamo, nadihamo, skurimo kalorije – pa čeprav na ravnem terenu, kot je bilo tokrat polje pred Ajdovsko jamo.

Prijetno smo preživeli nedeljsko popoldne v naravi in na enostaven način storili tudi nekaj za svoje boljše počutje.  Dogodek je bil del Zelenega festivala 2018, s katerim smo obeležili tudi svetovni dan zdravja.

Ponovno smo čistili naravo po Brezovski Gori

V petek, 23. marca 2018 smo v okviru našega zavoda ponovno organizirali čistilno akcijo po Brezovski Gori. Še vedno se kljub različnim možnostim odvoza odpadkov in tudi rednega informiranja s strani komunalnega podjetja v naravi znajde veliko ostankov našega potrošniškega življenja. Ob raznoraznih plastičnih izdelkih je še vedno moč najti ostanek embalaže različnih škropiv, predvsem pa je udeležence akcije zmotila nedavno odvržena vreča uporabljenih plenic za enkratno uporabo na vrhu gozdne globeli nad kraškim potokom. Ugotavljamo, da bo potrebno še veliko zelo nazornih informiranj o škodi, ki jo delamo z vsakim odmetom smeti v naravo – predvsem na zdravje ljudi.

Dodatno tudi na >>>

O samooskrbi z električno energijo

V četrtek, 15. marca 2018 smo v okviru študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« z Jernejem Božičem iz podjetja JB Energija d.o.o. spregovorili o možnostih samooskrbe z električno energijo.

Ta je od konca leta 2016, ko je tudi Slovenija sprejela uredbo za samooskrbo za gospodinjstva (in podjetja)  po principu net meteringa (neto meritev) postala bolj dostopna in investicijsko privlačna tudi za manjše proizvajalce in porabnike električne energije.  Poudaril je, da je glede na lego in klimatske pogoje energija Sonca najbolj primerna za naše območje. Na konkretnem primeru je predstavil, kolikšne so možnosti prihranka stroškov v primerjavi s sedanjem plačevanjem dobaviteljem električne energije, predstavil različne tehnične podrobnosti postavitev in varnosti ter hkrati prispevek tovrstnega zajemanja energije k zmanjševanju obremenjevanja okolja. Med prisotnimi je bil kar velik interes, rezultati na domačih objektih pa tudi kmalu vidni.

Osvežili in pridobili nova znanja o obrezovanju sadnih dreves

Tik pred začetkom spomladanskega obrezovanja sadnih dreves (ki se zaradi dolge zime malo zamuja), smo v sodelovanju z Zavodom Obilje z Rožnega organizirali dvodnevni tečaj obrezovanja sadnih dreves, ki ga je vodil Matjaž Zupančič. Tako so nekateri udeleženci nadgradili, mnogi pa se prvič srečali s tem kompleksnim znanjem  in veščinami, ki bistveno pripomorejo, da smo na koncu zadovoljni s svojim pridelkom.

Pri tem nam je uvodoma omogočil kratek vpogled v zgodovino obrezovanja in različne »šole«, načine obrezovanja. Bistveno pri tem je razumevanje, kako z obrezovanjem  vplivamo na fotosintezo, kakšne so fiziološke tehnične zakonitosti… Predstavil je tehnike rezi glede na vrsto, sorto, starost in stanje sadnih dreves … Predvsem pa so bili zelo uporabni praktični prikaz rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci.

Čeprav je bil poudarek na obrezovanju sadnih dreves, pa smo ob tem prejeli še kup praktičnih nasvetov… Kot odlično sonaravno rešitev je tako pri dobavi, sproščanju  potrebnih hranil v zemlji kot zaščiti pred škodljivi je izpostavil koristne efektivne mikroorganizme.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Ob letu osorej se ponovno srečamo in preverimo rezultate, hkrati pa osvežimo svoje znanje.

Z znanjem prednikov do duhovne moči in zdravja

V petek, 2. marca 2018 zvečer, smo se v hramu Zavoda Svibna greli s prav posebnimi energijami – poleg polne Lune in bližnje Ajdovske jame so svoje prideli misli in patenti raziskovalca biopolja, gospoda Franca Šturma, ki že več kot tri desetletja raziskuje modrosti starih kultur širom sveta in na osnovi teh za razvija različne t.i. regulatorje biopolja, s pomočjo katerih je pomagal že več kot 20.000 ljudem pri zagotavljanju harmoničnih energij v njihovih bivalnih prostorih.  Skoraj 30 udeležencev, od blizu in daleč, vremenske razmere niso zmotile, s predavanja pa smo se vračali bogatejši predvsem ob spoznavanju znanj naših prednikov, ki je v le še manjšem delu ostalo med starejšimi v zahodnem delu naše dežele.  Slišali smo, da so naši starodavni predniki zelo dobro zaznavali prostor in njegove vibracije ter si duhovno moč, svoje enovito biopolje, zemeljsko moč, zagotavljali z uglašenima in po jakosti uravnoženima ognjeno in vodno močjo. Izhajali so iz spoznanja, da smo ljudje praviloma šibkejši od energijskih polj iz okolice, ki nam lahko tudi škodujejo, čeprav so del okolja in narave v kateri živimo (vpliv entitet na astralno raven, ki nam jemljejo moč – če sami nimamo zemeljske moči).

Na primerih cerkva in gradov je ponazoril, kako so naši predniki na preprost način ojačevali že sicer močne prostore, jih povezovali, da so skupaj ustvarjali zdravo, zemeljsko moč, pa tudi, kako se je uglašenost posameznih prostorov skozi leta, stoletja porušila, zlasti zaradi nevednosti (npr. zasutjem vodnjakov, odstranitvijo posebnih kamnov – tročanov, postavljanjem preprek na povezavi med eno in drugo točko moči v prostoru ipd.) Hkrati je predstavil tudi postopke (spet na osnovi spoznavanja znanj naših prednikov), kako lahko v naših bivalnih prostorih, pa tudi širših območjih ponovno vzpostavimo enovito, zemeljsko, biopolje, ki nam omogoča duhovno moč in razvoj oz. smo popolnoma prilagojeni na vse moči, ki jih najdemo v naravi, da nam ne škodujejo, da smo odporni na stresne situacije in zato bolj zdravi.

Zanimivo je bilo slišati, zakaj imajo cerkve zvonike, zakaj se v nekaterih cerkvah dobro počutimo in v drugih ne, zakaj so nekateri zvonovi razglašeni, pa tudi, na kakšne načine so jih spet uglaševali.

Dobili smo tudi nekaj pomembnih informacij o tem,  v kakšnem stanju so biopolja naših domov in okoliških cerkva, posebej zanimiva pa je bila informacija o Ajdovski jami, v kateri odkril vsaj nekaj starodavnih načinov reguliranja biopolja, pri tem pa poudaril, da gre za poseben prostor nedojemljivih, a uglašenih energij, ki jih bo potrebno še nadalje raziskovati.

Več o predavatelju in njegovem delu >>>

Srečanje je bilo del aktivnosti študijskih krožkov “Energija prostora”in “Manjkajoči košček zgodovine”.

Ob krušni peči kot nekoč

Naša »Samooskrbna skupnost« se je na pravi zimski večer, 23. februarja 2018 dobila v stari hiši Božičevih iz Kobil, kjer smo v in ob stari kmečki krušni peči preskušali stare jedi.  Ena od takih je npr. prosena kaša s suhimi slivami, ki je nekoč veljala za pravo poslastico. Proso se sicer ponovno vrača v kulinariko, žal, pa zaradi zahtevnosti pridelave, na naših njivah še bolj malo prisotno. Je pa proso izredno zdravilno žito, ki poživlja, razkisa in prinaša sonce v naše počutje (tudi naša slovenska avtohtona sorta prosa se imenuje »Sonček«).  Vsebuje veliko kremena (silicija), fluora, magnezija, kalcija in železa. Krepi lase, kožo in nohte, nepogrešljivo je v prehrani otrok, za obvladovanje kandide, preprečevanje osteoporoze, pri depresijah in vseh stanjih, kjer želimo pospešiti presnovo,. Spodbuja čutila, vpliva na budnost in krepi našo sposobnost zaznavanja.

Kot se na zimski večer spodobi, pa smo druženje ob dobri jedi obogatili še s petjem slovenskih ljudskih pesmi in se jih pri tem od starejših članic naučili tudi nekaj čisto na novo.

Naše srečanje smo posvetili tudi Evropskemu letu kulturne dediščine.