V četrtek, 16. marca 2017 nam je Marija Šoln odprla povsem nov pogled na svet mikroorganizmov. Ti so pravzaprav prisotni povsod. Že v našem telesu jih je 10x več od nas samih. Patogenih je procentualno malo. Predstavljajo pa »imunski sistem sveta«, ne samo npr. v našem prebavnem traktu oz. prebavnem traktu živali, ampak tudi pri zdravju, oskrbi rastlin. Slednje je pomembno zlasti v kmetijstvu – tam, kjer se je v preteklosti z neustreznimi kmetijskimi praksami (globoko oranje, gnojenje z umetnimi gnojili, uporabo pesticidov, težkih kmetijskih strojev,…) zemljo povsem osiromašilo, v bistvu osiromašilo zlasti aerobnih koristnih mikroorganizmov, ki rastlinam v simbozi omogočajo črpanje hranil iz zemlje.
Tehnologijo t.i. efektivnih mikroorganizmov (EM )je razvil prof. dr. Teruo Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska – razvil je mešanico mikroorganizmov, sestavljeno iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi. EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.
Efektivne mikroorganizme si za potrebe kmetovanja, vrtnarjenja sicer lahko sami vzgojimo s sladkornimi vabami v zdravem okolju (npr. gozdnih tleh, dokončanem kompostnem kupu, pri zdravem drevesu, na zdravi vrtni zemlji,…) ali pa si nabavimo katero od preverjenih mešanic mikroorganizmov na trgu.
Med najvažnejšimi mikrooganizmi v tleh so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive, ki so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne.
Mlečnokislinske bakterije, rod Lactobacillus – fakultativni anaerobi, proizvajajo mlečno kislino, antibiotične spojine, pospešujejo razkroj organske mase.
Kvasovke so lahko aerobne ali anaerobne. Proizvajajo AK, protimikrobne snovi, hormone, encime..
Fotosintetske bakterije imajo širok spekter metabolizma. R. Sphaeroides ima zelo raznolike metabolne poti – fotosintezo, litotrofijo, aerobno in anaerobno respiracijo. Lahko fiksira dušik, sintetizira klorofile, heme in vitamin B12.
EM v tleh tako pomagajo rastlini do hranil, stimulirajo rast (hormoni), izboljšujejo strukturo zemlje, akumulirajo ali sproščajo hranila, sodelujejo v boju proti patogenom, … Odlično se obnesejo tudi v sadjarstvu in čebelarstvu, zorenju komposta ipd.
Posamezniki se že lahko pohvalijo z odličnimi rezultati, testirali jih bomo tudi mi.
Dogodek je bil del srečanj študijskih krožkov “Samoosrbimo se” in “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”.
