Nedeljsko srečanje na temo samooskrbe in ekološkega sadjarstva

Zadnjo marčevsko nedeljo smo obiskali kmetijo naših članov, ki so jo 25ih letih obnovili in vzpostavili veliko zanimivih samooskrbnih rešitev po permakulturnih načelih: od oskrbe z vodo, gradnje  naravnimi materiali, ponovne uporabe različnih predmetov, učinkovite rabe energije, zagotavljanja biotske pestrosti…

Pašnike, njive, vrtove, rastlinjake, različne vodne vire… na  kmetiji bogatijo tudi različna sadna drevesa in grmovnice, ki so bili odlični primer za prikaz obrezovanja, kar je ob drugih uporabnih nasvetih s področja ekološkega sadjarstva delila z nami Andreja Brence, kmetijska svetovalka, specialistka za ekološko sadjarstvo.

Popoldan se je ob obilici zanimivih informacij in izmenjavi izkušenj prehitro prevesil v večer in se je bilo potrebno posloviti z željo po čimprejšnjem nadaljevanju.

Fotografije: Aleš F., Bernardka Z.

Kelti na obisku v Posavskem muzeju Brežice

Raziskovanje prazgodovine, »ajdovskih« obdobij, smo v preteklem letu usmerili v obdobje mlajše železne dobe – obdobje Keltov. Pri tem smo si pomagali tudi z gradivi  arheologov in rezultati preteklih projektov.

V letu 2025  to raziskovanje še poglabljamo. Pri tem smo še posebej veseli sodelovanja s Posavskim muzejem Brežice (PMB), ki v svojem bogatem arheološkem gradivu hrani tudi veliko zanimivih najdb iz mlajše železne dobe v Posavju.  V petek, 28. marca 2025, je tako skupina interpretov Zavoda Svibna šla na študijski obisk v PMB, s ciljem nadgraditi poznavanje obdobja Keltov v Posavju in preveriti ustreznost uporabe replik posavskih keltskih najdb. Da bi bilo to raziskovanje čimbolj doživeto, smo se oblekli tudi keltske kostume. Posebej nas je pritegnila replika keltskega bojnega voza, katerega nosilnost in rabo smo ob budnem očesu arheologov Jane in Timoteja  tudi preverili. Kot smo izvedeli, je replika voza izdelana tako, da je tudi za praktično uporabo na terenu. Pri morebitnem testiranju bomo z veseljem sodelovali.

Obisk PMB pa smo zaključili že z ogledom Vodovodnega stolpa z zanimivo razstavo o uporabi vode in krasnim razgledom na Brežice.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2006  – prve zaposlitve in širitev na regijo

Leto 2006 so v Zavod Svibna označile prve zaposlitve; Bernardka  se je zaposlila sredi junija, v začetku oktobra pa še Jelka in Zlatko. Ker je šlo večinoma za projektno delo in še razvoj  (delavnico) delovnih mest, se je večinoma delal od doma. Bili pa so kolegiji 1 x tedensko v živo ali preko Skypa, ekipa pa se je seveda dobivala ob pripravah in izvedbah posameznih dogodkov.

Tudi v letu 2006 so bila področja dela zavoda raznolika – od kulturne dediščine, narave, turizma, uvajale pa so se tudi vsebine trajnostnega kmetijstva…Okrepili smo sodelovanje z nekaterimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture, razvoja podeželja, nadalje delali na promociji in razvoju izobraževalnih kulturno turističnih programov.

Nadaljevali smo s četrtkovimi večeri v hramu, ponovno izvedli kresno noč, poletni keltski tabor, v okviru katerega smo obiskali Posavski muzej Brežice in Dolenjski muzej tek ter na Budinjaku na hrvaški strani Gorjancev prisostvovali tudi arheološkim raziskavam, pridružili smo se občinski obeležitvi 1111. obletnice omembe Rajhenburga in Krškega, zlasti z delavnico pripovedovanja zgodb, pri kateri smo sodelovali z Ljobo Jenče (11 ur bardovstva).  Z restavratorjema Posavskega  muzeja Brežice smo začeli z izvajanjem tečaja izdelovanja prazgodovinske keramike, Festival Življenja, katerega nosilna tema je bila Telo, pa smo obogatili s fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško, delavnicami folklornega plesa z Jelko Pšajd, izraznega plesa z Mojco Kasjak (Plesna izba Maribor), plesov v krogu z Marijanom Rudlom,  ob tem pa razmišljali tudi o zdravi prehrani s Sanjo Lončar in z Jožico in Domnom Zupan), zdravi samopodobi z Metko Kuhar ter se učili Chi Gung vaj za hrbtenico, delavnica in intuitivne masaže telesa  in obraza. Sodelovali smo tudi z društvom ljudskih pevcev Roženkravt pri koncertu ob njegovi 10-letnici delovanja.

Kulturno obarvan je bil tudi Dam Zemlje v okviru katerega je bil pred Ajdovsko jamo izveden tudi gledališko-poetični performans Romane Ercegović Molitev Zemlji. Dan Zemlje in nato še Zeleni Festival sta bila v l. 2006 posvečena drevesom oz. gozdu in tako smo vodili po Podjamski drevesni poti ter pri tem predstaviti tudi keltski (drevesni) rei-ki, v Krškem pa smo organizirali posvet, na katerem so ob zaposlenih zavoda sodelovali  mag. Hrvoje Oršanič, Zavod za gozdove, OE Brežice, Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Anton Komat , samostojni raziskovalec, za kulturno noto pa so poskrbeli še člani Društva ljubiteljev fotografije Krško s fotografsko razstavo o drevesih in gozdu ter glasbena skupina Mlade Stražanke.

Izvedli smo tudi nekaj pohodov (po Ajdovski poti, po Dunajski poti, Martinov pohod), razvili in prvič izvedli tudi progam t.i. keltske zaroke, prvič tudi enodnevni turistični program Po sledi cvička in netopirjev, se predstavljali na različnih sejmih – tudi na predstavitvi ponudbe krške občine v Zagrebu,  gostovali na različnih taborih drugih organizatorjev, na ustanovnem  zboru Drnovškovega Gibanja za prvičnost in razvoj, si ogledali dobre prakse razpršenega hotela v Sutriu, gostili Klub novinarjev Posavja… Tudi v l. 2006 smo organizirali dogodek ob Evropski noči netopirjev in pri tem kot predavateljico, ki je predstavila življenjske navade netopirjev, gostili Katarino Jazbec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev.

Posebej dobro, širom celotne regije Posavje, pa so bila sprejeta tudi izobraževanja – uvodni seminar v biodinamiko Sanje Lončar,  tečaj računalniškega opismenjevanja na podeželju, sofinanciran s takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, in tečaj za poznavalce zdravilnih rastlin, ki ga je vodil Jože Majes.

Ob svetovnem dnevu NVO

27. februarja obeležujemo svetovni dan nevladnih organizacij – različnih društev, ustanov, zasebnih zavodov, ki delujemo na različnih področjih –  športnih, kulturnih, okoljevarstvenih, humanitarnih…

V Zavodu Svibna vztrajamo že 20 let. Prizadevamo si za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja.

 #NeVidnO #ZavodDobradružba 

Praznično februarsko pevsko srečanje

Februarsko srečanje ljudskega petja je bilo zelo praznično obarvano, saj smo slavili kar dvojni rojstni dan. Pri tem so nam prav prišle naučene rojstnodnevne podoknice.  Po obilni gostiji pa je vsak  zapel »svojo«, »iz naftalina« pa smo potegnili še nekaj zelo starih ljudskih pesmi.

Začeli pa smo se učiti tudi pesmi, posvečeni izgnanstvu – tudi zaradi letošnjega okroglega jubileja – 80. let konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva, kateri je posvečen tudi krajevni praznik.

Posebej pa smo bili veseli kar dveh novih članov in tudi poslušalcev – celo štirinožnih.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2005 – premik v zeleno

Po slabih treh letih Vrbovloškega s.p.-ja, smo ugotovili, da ta oblika za razvojno in promocijsko delo ni najbolj ustrezna.

Prišla je ideja o ustanovitvi zasebnega zavoda, za kar v naših krajih še ni bilo praks in izkušenj, zato smo pri ustanavljanju zaprosili tudi PIC NVO. Svetovano je bilo, da nas je več ustanoviteljev zavoda, pa sta pri tem v začetku leta 2005 tako združila voljo Bernardka Zorko, dosedanja nosilka s.p.-ja in Zlatko Križan, stalni zunanji sodelavec.

Namen oz. osnovni moto delovanje je bil, tako kot prej s.p.-ja, ohranjanje podeželja, kar je vključevalo oz. še vključuje vse vsebine, ki se tičejo podeželja, zlasti hribovitega,  s poudarkom na bližnji okolici Krškega gričevja in Ajdovski jami, kot srčiki tega območja. Velik poudarek je bil na izobraževanju – tako s področja dediščine kot narave, kmetijstva, različnih trajnostnih praks. Ob pomankanju ustrezne infrastrukture pa je bil cilj na eni ob bližnjih opuščenih kmetij vzpostaviti  izobraževalno – terapevtsko turistični kampus.

Ker pa zavod ni razpolagal s potrebnim kapitalom, je razvoj dejavnosti začel postopoma – v objektih, ki so bili v lasti družine Zorko, in prvo leto tudi brez redno zaposlenega.

Zaradi uredbe evropskih in  državnih naravovarstvenih predpisov je zavod že v začetku delovanja dal posebno pozornost »zelenim temam« in v letu 2005 začel z različnimi javnimi dogodki  – ob bok mednarodnim okolijskim dnevom, ko je bila prireditev ob Dnevu Zemlje in jeseni ob Evropski noči netopirjev, prvič je bil izveden tudi Zeleni festival, v okviru katerega smo izpostavili različne vidika pomena vode in pri tem gostili tudi priznane strokovnjake (Dr. Polono Vreča, Dr. Mihaela Brenčiča, Antona Komata, Petra Firbasa) sodelovali pa so tudi člani študijskega krožka.

Nadaljevali pa smo tudi z dediščinskimi projekti  – kresno nočjo, poletnim taborom starih znanj, Festivalom Življenja, v okviru katerega smo se ukvarjali s pojmom duše ter povezav med znanostjo in duhovnostjo – prispevek dr. Igorja Kononenka… Začeli smo tudi s četrtkovimi etnografskimi večeri v hramu, snemali prispevke za oddajo Duhovni utrip RTV SLO,…

Izvedli smo tudi nekaj izobraževalnih programov s področja dediščine za osnovne šole, izvajali programe turističnih vodenj, se predstavljali na sejmih, izvajali različna izobraževanja, tudi študijski krožek na temo zdrave vode, sodelovali kot zunanji izvajalci Centra za razvoj podeželja Posavje v programu Šole podjetništva in turizma in predpraznični predstavitvi rokodelskih znanj, vmes pa si prizadevali za ureditev upravljanja Ajdovske jame.

Programi zavoda so se skozi leto lepo razvijali in tako smo začeli razmišljati tudi o prvih rednih zaposlitvah…

Na letnem srečanju članov Zavoda Svibna o načrtih za 2025

Na zadnji januarski dan smo se člani Zavoda Svibna zbrali na našem rednem letnem srečanju – da smo skupaj pregledali aktivnosti in dosežke preteklega leta, predvsem pa, da smo dogovorili načrt aktivnosti v pravkar začetem letu.

V letu 2024 je bil poudarek na beleženju romarskega izročila, ljudskem petju in obujanju keltskega programa. Nadaljevali smo z Ajdovskimi zgodbami, izvedli nekaj predavanj s področja samooskrbe, strokovno ekskurzijo, podprli jamarske raziskave, se vključili v dogodke krajevnih skupnosti in Mestne občine Krško, vzdrževali infrastrukturo Parka Ajdovska jama, se pridružil mednarodni mreži EXARC…

Tudi v letu 2025 bomo nadaljevali z rednimi srečanji ljudskega petja, v okviru teh pa načrtujemo tudi kakšen pevski nastop, pa javne dogodke, ki bodo spodbujali k petju. Tudi interpreti ajdovskih obdobij načrtujemo več različnih aktivnosti, organizirana bodo tudi predavanja s področja arheologije, samooskrbe, raziskovanje ajdovskih lokacij, rokodelske delavnice, zbirali bomo spomine na Ajdovsko jamo in nenazadnje obeležili tudi 20-letnico delovanja zavoda.

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2004 – nadaljnji izzivi

Draga izkušnja preteklega leta, ko smo jeseni 2003 s prvim Festivalom življenja naredili kar precejšnji primanjkljaj, nas je v letu 2004 usmerila v organizacijo manjših dogodkov.

Da bi povezali zanimivosti in ponudnike Krškega gričevja, smo v sodelovanju s Turističnim društvom Brezovska Gora strasirali t. i. Dunajsko pešpot, ki vodi od Brestanice oz. Gunt (Gostilne Pečnik) na Dunaj pri Krškem in nato mimo Hiše frankinje Kerin v Straži pri Krškem preko Senožet in Ivandola do Nemške vasi – razgledna točke ob  c. sv. Štefana, Kleti Žarn (zdaj Albiana) in naprej po vasi do Ajdovske jame. Od tam pa na Brezovsko Goro, nazaj na Ivandol, Kobile (Etnološke zbirke Šribar), Skakalnic v Spodnjih Dulah,  Gore in nazaj preko Dunaja do izhodišča. Začetku leta smo organizirali tudi prvi pohod po Dunajski poti.

V marcu 2004 smo na preprost način označili zdravilne točke na Dunaju in tako vzpostavili prve zdravilne poljane v Posavju. Domačini so jih lepo sprejeli in zanje lepo skrbeli, počasi pa so začeli prihajati tudi obiskovalci.

Bili pa smo malo manj pozorni na dogajanje, ki se je takrat odvijalo na državni ravni (kar bi pravzaprav morali biti pozorni tudi ž leto prej). Namreč v začetku leta 2004 se je tudi v Sloveniji uveljavila habitatna direktiva Nature 2000, po kateri je bilo v  to evropsko vključeno tudi območje Natura 2000 Ajdovska jama. Prav tako je bilo tega leta sprejet Pravilnik o naravnih vrednotah in pa Zakon o varstvo podzemnih jam, ki je vse jame podržavil – tudi Ajdovsko jamo. To je presenetilo tudi Občino Krško, ki je pretekla leta s podporo Ministrstva za kulturo vložila precej sredstev v jamsko infrastrukturo in dostop do jame.  V prvih mesecih leta sicer nismo zaznali bistvenih sprememb, razen navodila, da se v mesecu juniju in juliju v jamo ne vodi, ker takrat v njej netopirji kotijo mladiče. Občina Krško si je sicer prizadevala za povrnitev stroškov investicije, s strani takratnega Ministrstva za okolje in prostor pa smo dobili zagotovilo, da se bo upravljanje Ajdovske jame reševalo prioritetno, saj je malimi turističnimi jamami edina bila brez uradnega upravljavca (ključ jame je namreč nosilka Vrbovega Loga prejela od Občine začasno – do ureditve upravljanja).

Tako smo programe v jami izvajali do konca maja, v začetku junija pa pomagali pri organizaciji koncerta ljudskih pevcev Roženkratvt, ki se je odvijal na jasi pred jamo.

Konec maja smo sodelovali pri etnološki prireditvi Pušenšank pri Kerinovih na Straži pri Krškem, v okviru katere se je izvedla etno igra, prepletena z  nastopi Folklorne skupine iz Artič, Florjanov z Rake in skupine Vajnštajn iz Šmartnega ob Paki.

Potem pa smo napovedali in seveda javno prijavili po vseh predpisih prireditev Magična kresna noč pred Ajdovsko jamo in jo tudi precej promovirali v medijih.

Pa je prišlo s strani Občine Krško opozorilo, ki so ga prenesli naprej od Ministrstva za okolje in prostor ministrstva – da bi s prireditvijo lahko vznemirili netopirje v jami, ki v njej kotijo. Ko smo se zavezali, da ne bomo nikogar spustili do vhodov v jamo in dostop omejili že spodaj pri začetku obeh stopnišč, in ne bomo uporabljali ozvočenja, nam je bila prireditev odobrena. Je pa v jami ves čas prireditve odziv netopirjev spremljal eden od biologov, ki je nato za nadaljnje dogodke spisal še nekaj priporočil.  Na prireditvi so se prepletale različne pripovedi, povezane s kresom, ljudsko petje (pri tem so sodelovali KD sv. Lovrenc Gora, Ančka in Bernardka, KUD Slovenija), ljudski ples (Folklorna skupina Artiče) , po prižigu kresa pa je sledil še ples Kresnic (domačih žensk) ob spremstvu bobnarjev Nina Moreškiča.

Poleti smo ponovno izvedli  poletni tabor –  starih poti, v okviru katerega smo se učili kovanja s poudarkom na keltskih replikah, zdravilnosti bobnanja, praznovali praznik prve žetve, spoznavali sporočilnost dreves in raziskovali okolico…

Konec oktobra smo Festival življenja smo v primerjavi s prejšnjim letom precej bolj skromno zastavili, čeprav še vedno z mednarodno udeležbo, a brez sejma in koncertov. Smo pa festivalske dogodke razporedili med več vikendi oktobra, začenši s pohodom po Podjamski drevesni poti (tudi rezultat koprodukcijskega krožka z Ljudsko univerzo Krško), nato med tednom s kulturnim dnem za učence OŠ Leskovec, v osrednjem vikendu festivala pa odprli manjšo razstavo učencev OŠ Leskovec  »Čarovniški pripomočki naših babic«,  foto razstavo »Čarobne rastline Podjame«, osrednja tema delavnic, pri katerih so sodelovali tudi gostje iz tujine, pa je bil obred v različnih kulturah in tradicijah.. Program je vključeval tudi obisk Ajdovske jame in na zaključni dan tudi Dunaja nad Krškim z zaključkom v Kleti oz. Hiši frankinje Kerin.

Tako kot pri kresni noči in poletnem taboru je tudi pri tem festivalu sodelovalo novo ustavljeno društvo Borov Log, ki se je specializiralo na raziskovanje keltskega izročila.

V jesenskem času sodelovali ponovno tudi pri Martinovem pohodu, ki je potekal po več krakih do Kleti Žarnovih (Albiana) v Nemški vasi.

Ob navedenih programih za širšo javnost pa se je izvajalo tudi različna izobraževana s področja ljudskega oz. komplementarnega zdravilstva. Na prehodu leta pa je bilo že jasno, da vsem novim izzivom s.p. oblika ne zadošča več…

20 let delovanja Zavoda Svibna na treh podlage: leto 2003 – prvi izzivi

Jeseni 2003 je bila napovedana otvoritev Ajdovske jame (njene prenovljene infrastrukture)  in s tem tudi uradna vzpostavitev turističnega obiska. Se je pa pred in po tem dogajalo še marsikaj…

V sezoni 2002/03,  torej že zadnja meseca 2002 in potem intenzivno  letu 2003 se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško izvajal študijski krožek  »Zapuščina Keltov v Posavju«, v okviru katerega smo raziskovali posavska železnodobna arheološka najdišča, ob tem pa še ostalo, kar je vsaj malo »dišalo« po njih. Pobudnik za krožek je bil Mariborčan Zlatko Križan, ki smo ga kontaktirali že ob vzpostavljanju multimedijske razstave o čarovnicah leta 2002. Tema je bila skrivnostno zanimiva, pa se je tako krožka udeležilo precej Posavcev, prihajali pa so tudi iz drugih krajev Slovenije.

Poleti smo organizirali tudi prvi poletni tabor »Narava kot učilnica«, na katerem smo iz naravnih surovin iz bližnje okolice izdelali krušno peč in se učili preproste kulinarike na odprtem ognju, obenem pa raziskovali okolico – s poudarkom na Dunaju pri Krškem.

In počasi smo se začeli pripravljati na dolgo pričakovano otvoritev Ajdovske jame.

Pooblastilo za vodenje po jami sicer prejela Bernardka Zorko osebno, a ker pomeni delo z jamo precej več kot zgolj vodenje skupin, je že v začetku leta dala pobudo za ustanovitev  Turističnega društva Jamska skupnost Brezovska Gora.  Društvo je v nekaj mesecih  dobilo precej članov, ne zgolj iz Brezovske Gore, ampak tudi iz okoliških vasi in celo izven občinskih meja. Prevzelo je urejanje okolice vhodov do Ajdovske jame in tudi tehnično podporo pri otvoritvi Ajdovske jame. Vrbov Log pa je ob otvoritvi Ajdovske jame, kar je organizirala Občina Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško,  zagotovil prostor za predavanje arheologinje Milene Horvat ter izvedel povezovanje otvoritve. Zaradi velikega interesa se je moralo predavanje zaradi omejenega hramskega prostora izvesti v več ponovitvah, pa tudi prevoz obiskovalcev je zaradi pomanjkanja parkirnih  mest moral potekali iz Senuš do Brezovske Gore, kar so odlično izvedli člani gasilskih društev.

Po takem prvem odzivu obiskovalcev smo tako z velim optimizmom pripravljali tudi prvi mednarodni Festival Življenja, ki je potekal med 30. 10. – 2. 11. 2003.

Program je bil nadvse bogat – tridnevni program delavnic z mednarodno udeležbo predavateljev (Slovenija, USA, Avstrija, Nemčija), multimedijska razstava Čarovnice – Drugo Poglavje    (Nova vprašanja, novi odgovori – Ali obstajajo sedaj? In kdo so čarovnice danes?),  Praznovanje keltskega novega leta v izvedbi študijskega krožka, ki je predstavil tudi svoje celoletno raziskovanje prisotnosti Keltov v Posavju), sejem zdravilcev, koncerti etno skupin (Katice, Katalena, Trutamora Slovenica, Tantadruj, Nino Moreškič  s skupino Afir Bafir)… Sodeloval je tudi »Kvartet božanskega instrumenta” – hornistov Glasbene šole Krško. Program pa je vključeval tudi obiske arheoloških najdišč – Ajdovske jame in Dunaja nad Krškim.

Dogajalo se je na treh prizoriščih, kar je bil izjemen logistični zalogaj, še zlasti zato ker Brezovska Gora in okolica ne premoreta kaj dosti javne infrastrukture za tovrstne aktivnosti (smo pa na vseh zagotovili šotore, za koncerte npr. šotor za cca 400 obiskovalcev s šankom, odrom…). Tehnično in organizacijsko podporo je sicer v prostovoljskem delu nudilo Turistično društvo Jamska skupnost in še nekaj prostovoljcev iz drugih krajev, večino produkcijskih stroškov in dela pa je prevzel Vrbov Log. Dogodek je bil organizacijsko, vsebinsko in finančno zahteven, ki je omogočil zadovoljstvo udeležencev, a precejšnjo finančno izgubo, tudi zaradi slabega vremena, ki je botrovalo slabšemu obisku koncertov, s katerimi se je predvidelo kriti nekatere druge stroške festivala. Organizacija festivala je bila bogata izkušnja, ki je opozorila na prve omejitve in privedla do spoznanja: vsi dogodki ne sodijo v vsak prostor in ne v vsak čas … in da je “manj lahko več”…

Fotografije: arhiv Bernardke Zorko

Kot Ljudski pevci iz Brezovske Gore prvič javno na Velikem Trnu

V okviru Zavoda Svibna se na Brezovski Gori enkrat mesečno že dobro leto dobiva skupina navdušencev nad ljudskim petjem. Prepevamo, da ohranjamo izročilo in spomin na ljudsko pesem – predvsem kar sami sebi, da se razvedrimo – za dušo, za zdravje.

Pa je prišlo prvo povabilo za nastop, ki ga je bilo težko odkloniti, čeprav nič kaj radi ne nastopamo. Nekaj naših članic je namreč hkrati tudi članic Društva za ohranitev podeželja Veliki Trn, ki je 12. januarja 2025 že 10. zapored pripravilo etnološko kulinarično prireditev “Ocvirki in vino”.

Ker je naš jesenki pevski repertoar močno sovpadal z vinom, vinogradništvom, smo izziv sprejeli. In tako na prireditvi dobili ime “Pevci iz Brezovske Gore” – in bo verjetno to ime ostalo, dokler ne bomo našli drugega in če bo za to sploh potreba.

Še vedno pa naš cilj čim več peti in koga s pesmijo tudi razveseliti. Nam pa bodo v veselje tudi novi člani, tudi mlajši.

Več o dogodku:

Fotografije: B. Ladišič, B. Zorko