V nedeljo, 21. aprila 2024, smo se pridružili projektu Vseslovensko petje s srci in tako med 10. in 11. uro (pa tudi malo čez) z vrha Brezovske Gore peli slovenske ljudske pesmi, da so se razlegale daleč naokoli. Uvodoma smo zapeli vse kitice Zdravljice, pa Lipa zelenela je, potem pa Tri tičice so morje obletele, Sonce čez hribček gre, Prav lepo je res na deželi, Polje, kdo bo tebe ljubil, Prišla bo pomlad, Preljuba si ti pomlad, Kol’ko kapljic, Mi, Slovenci vinca ne prodamo, in še in še… Generacijsko mešana druščina, ki “v srcu dobro misli”, je pela za ljubezen, dobre odnose, radost, zdravje, dobro letino,… in si naredila čudovito nedeljsko dopoldne.
V sredo, 17. aprila 2024, smo gostili Rajka Bošnjaka, ki je zbranim udeležencem iz različnih krajev Posavja in od drugod, v predavanju, ki ga je naslovil “Življenje in delovanje v svetu po meri človeka”, delil svoje izkušnje pri ustvarjanju rodovnega posestva in navduševanjem mladih za delo na zemlji. Pri tem ga odlikuje velika srčnost, spoštovanje in občutek za prostor ter vzgojo mladih, katerim je zlasti preko šolskih vrtov spodbujal sprejemanje odgovornosti, medsebojnega zaupanja, veselje na vrtnarjenjem in delom na zemlji. Rodovno posest Jakčev dol, ki jo ustvarja na Krasu, odlikuje velika srčnost – tako po obliki posesti kot energijah, katerim Rajko občutljivo sledi pri poseganju v prostor in jih ob tem odlično nadgrajuje tudi z energijsko podporo (spirale, piramide, atmosferske antene, dvojnik, tročan, dvojni tročan…).
V četrtek, 11. aprila 2024, smo na sedežu Zavoda Svibna peli pesmi, ki opevajo naravo, začenši z znano “Rožic ne bom trgala…”. Ponovili pa smo še pesmi s prejšnjih srečanj, tudi romarske, in se pripravljali na Vseslovensko petje s srci – vseslovensko akcijo, ki bo potekala v nedeljo, 21. aprila 2024 med 10 in 11. uro po različnih krajih Slovenije.
7. aprila 2024 se je hram na sedežu Zavoda Svibna prelevil v mini snemalni studio. Z Borisom Moškonom (BM Promedia) smo zvočno posneli 12 starih romarskih ljudskih pesmi, ki jih je zbrala in pela na romanjih Anica Zorko. Kmalu bodo posnetki in besedila na uporabo tudi preko svetovnega spleta.
Krajevna skupnost Senuše je na letošnji velikonočni ponedeljek ponovno organizirala pohod, katerega se je udeležilo lepo število udeležencev (preko 70). Tako nadaljuje s tradicijo pohodov na zadnji dan velikonočnega vikenda, ki jih je v preteklosti izvajal Zavod Svibna – ti pohodi so bili tudi del nekdanjega Zelenega festivala in povezani tako s starodavno in mlajšo kulturno dediščino kot tudi z naravoslovnimi temami.
Radi smo se odzvali povabilu organizatorja, pa smo pohodnikom ponudili malo okrepčila, s pomočjo replik predstavili najbolj zanimive arheološke najdbe iz Ajdovske jame, jih pospremili do jame in skozi njo, otrokom pa v spodbudo za nadaljnjo hojo omogočili iskanje zakladov velikonočnega »zajca«.
Skupina navdušencev nad t.i. »ajdovskimi« lokacijami, ki je nastala v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, se je v nedeljo 17. marca 2024 odpravila raziskovat sledi ajdov izven posavskih meja – tokrat v okolico Klevevža v občini Šmarješke Toplice.
Vodil nas je član Borivoj Ladišić, ki je sicer aktivni jamar Jamarskega kluba Novo mesto, obenem pa tudi skrbnik katastra jam pri Jamarski zvezi Slovenije. Ogledali smo si ruševine gradu Klevevž, najpogumnejši še Zgornjo Klevevško jamo (tudi Ajdovsko jamo – najdbe iz bakrene dobe), pri kateri raziskani dolžini, cca 200 m, je prav Borivoj veliko prispeval, se mimo grajskega mlina sprehodili do Klevevške toplice in nato še ob soteski Radulje še do ene t.i. Ajdovske jame na Griču pri Klevevžu, ki pa je bila tako poimenovana in registrirana po pomoti, ne da bi prej preverili pripovedi in spomine starejših domačinov. Dejansko je Ajdovska jama v tem okolju ravno že omenjena Zgornja Klevevška jama.
Vhoda v Spodnjo Klevevško jamo in Malo Klevevško jamo pa smo si ogledali je preko struge dokaj živahne Radulje.
Naše prijetno popoldne v okrilju naravnih vrednot in kulturne dediščine smo ob postanku v geološkem središču občine Škocjan sklenili na domu našega tokratnega vodiča Borivoja in proslavili njegovo 1000. odkrito/registrirano jamo, kar je poseben in težko dosegljiv rekord.
Marčevski četrtkov večer ljudskih pesmi (14.3.2024) smo pomladno obarvali in se spomnili ljudskih pesmi, povezanih s pomladjo. Ob teh pa smo zapeli še nekaj manj znanih rojstnodnevnih / godovnih zdravic ter številne druge v prostem delu večera. Veseli smo, da se naša druščina širi in da svoj bogat spomin na ljudske pesmi z nami delijo tudi nekdanji člani Društva ljudskih pevcev Roženkravt.
V okviru projekta Romarsko izročilo smo v četrtek, 7. marca 2024 v Dvorani v parku v Krškem organizirali predavanje o romanjih etnologinje, mag. Mance Račič, ki je predstavila izvor in zgodovino romanj oz. božjepotništva, posebej pa izpostavila romanja v slovenskem prostoru nekoč in danes, vključno s staroverskimi romanji, pri čeme rje povzela raziskovanja Pavla Medveščka, na osnovi katerih sicer v svoji doktorski disertaciji raziskuje sodobne interpretacije staroverstva.
V slovenskem ljudskem božjepotništvu je bila ljudska pesem stalna spremljevalka, ki je romarjem pomagala premagovati pot in jih osredotočati na namen romanja. Tako smo uvodoma in ob zaključku predavanja zapeli tudi nekaj starih ljudskih romarskih pesmi, v razpravi pa obujali smo spomine na različna romanja in peripetije ob tem, na Camino, slovenske božje poti, na peš romanja in raznoraznimi drugimi prevoznimi sredstvi.
V nedeljo, 18. februarja 2024 popoldan smo na posesti našega člana Toneta pridobivali in utrjevali znanje iz obrezovanja sadnega drevja. Svoje bogato znanje, je z nami delila kmetijska svetovalka, Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Izpostavila nekaj osnovnih pravil, na osnovi katerih tudi ljubiteljski sadjarji lahko vzgajajo kakovostno sadje za samooskrbo, dala pa tudi precej nasvetov glede preprečevanja bolezni in napadov škodljivcev. Vprašanj in izmenjav izkušenj je bilo toliko, da se je večer se je vse prehitro približal.
Februarski etno večer smo posvetili Valentinovem, natančneje izvoru tega praznika, ki ima svoje korenine vsaj v antičnem času, v bistvu pa tudi ta izhaja iz narave. Kot pravi star ljudski pregovor »Valentin ima ključe od korenin« – se v tem času leta narava začenja prebujati, sokovi začno teče od korenin navzgor… In podobno kot v rastlinskem svetu se nove sile življenja prebujajo tudi v živalih in ljudeh… Na ta dan naj bi se že osvajali ptički, da bi se potem na Gregorjevo ženili, igrivost, ljubeč odnos pa je zaznati tudi pri ljudeh. Iz tega razloga smo spoznali in zapeli tudi nekaj starih nagajivih ljudskih pesmi, ponovili pa smo tudi nekaj starih romarskih. Šal in smeha pa tudi ni manjkalo. Deloma navezujoč se na nekdanje rimske Luperkalije pa si je vsak udeleženec srečanja izžrebal izmed imen prisotnih tudi skrivnega prijatelja, do katerega bo še posebej prijazen še vsaj do naslednjega srečanja.
Spremljaj nas na Facebooku!
Bodite obveščeni o naših aktivnostih
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
