Posvet o trajnostnih pristopih o sadjarstvu
V petek, 24. januarja 2014, ob 15. uri smo v mali dvorani Kulturnega doma Krško v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki organizirali Posvet o različnih trajnostnih pristopih v sadjarstvu, ki je bil namenjen najširši javnosti v Posavju.
Kljub izrednim razmeram na cestah zaradi močnega sneženja se je posveta udeležilo precej uka željnih Posavcev, katerim je uvodoma spregovorila tudi podpredsednica Lokalne akcijske skupine - LAS Posavje, Maruša Mavsar, predstavila način delovanja LAS, predstavila izzive nove finančne perspektive in zainteresirane povabila k včlanitvi, za dodatne informacije pa napotila v Tehnično pisarno LAS, deluje v okviru Regionalne razvojne agencije Posavje na Cesti Krških žrtev 2 v Krškem oz. na spletno stran: www.las-posavje.si
V strokovnem delu je doc. dr. Stanislav Tojnko s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pomen travniških sadovnjakov izpostavil v predstavitvi metode analitičnega vrednotenja travniških sadovnjakov – po funkciji pridelave, krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti, v okviru teh so razdelani različni kriteriji. Vsako sadno drevo, ki raste v travniškem nasadu, ima torej funkcijo, ki jo je možno ovrednotiti, pa četudi prispeva le še k biotski pestrosti. Kriteriji naj bi bili podlaga in orodje državi za finančno podporo lastnikom travniških sadovnjakov.
V nadaljevanju je Drago Purgaj, agronom-sadjar, Demeter kmet iz Cerkvenjaka, predstavil biološko-dinamično metodo kot izhodišče trajnostnega kmetovanja in pri tem izpostavil, da je ne samo zdravje, ampak tudi značajska drža neke skupine, naroda, pogojena z načinom pridelave hrane, ki jo ljudje uživajo…Celovit pogled, celovit pristop tudi v pridelavi hrani pogojuje tudi naš pogled na svet in delovanje v tem svetu – celovito, široko ali pa zelo ozko, individualistično…
Izredno zanimivo je bilo predavanje mr.sc. Marije Ševar, dipl.inž.agr., s Kmetijsko svetovalne službe v Zagrebu, ki v sliki, besedi in prikazanimi izdelki predstavila pomen in življenje koristnih organizmov v travniških sadovnjakih in kako jih z različnimi preprosto izdelanimi bivališči privabimo v naš sadovnjak, da nam pomagajo uravnavati za naša drevesa škodljive organizme na sprejemljivi meji. Bistveno pri tem je, da natančno opazujemo razvoj in življenje posamezne živali v njihovem naravnem okolju in čimbolj podobne razmere zagotovimo tudi v našem sadovnjaku. Zaradi nepoznavanja razvojnih stadijev koristnih žuželk (zlasti pikapolonice), dostikrat npr. z listnimi ušmi vred uničimo tudi ličinke pikapolonic, ki resda izgledajo strašljivo, pojedo pa neizmerne količine listnih uši… Poudarek pa je bil tudi na opraševalcih, kjer imajo daleč najpomembnejšo vlogo ob medonosnih čebelah in čmrljih čebele samotarke. V sadovnjak pa je potrebno privabiti ob domačih živalih (psih in mačkah) tudi ujede, netopirje, ježe, kače…Več na temo koristnih organizmov – v hrvaščini: http://www.savjetodavna.hr/?page=publikacije,27
Posvet je zaključila Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo pri KGZS Zavod Novo Mesto, s predavanjem »Da iz sadike nastane drevo«, v okviru katerega je povzela, na kaj vse moramo biti pozorni, ko sadno drevo posadimo, ter poudarila, da se pravo delo za sadjarja šele začne – da iz sadike res zraste rodovitno drevo. Če prepustimo drevo samo sebi, če je zanemarjeno, zakrnelo, gotovo ne bo rodilo dobrega zdravega sadja…
