7. aprila 2024 se je hram na sedežu Zavoda Svibna prelevil v mini snemalni studio. Z Borisom Moškonom (BM Promedia) smo zvočno posneli 12 starih romarskih ljudskih pesmi, ki jih je zbrala in pela na romanjih Anica Zorko. Kmalu bodo posnetki in besedila na uporabo tudi preko svetovnega spleta.
Foto: Julijana Zorko
Krajevna skupnost Senuše je na letošnji velikonočni ponedeljek ponovno organizirala pohod, katerega se je udeležilo lepo število udeležencev (preko 70). Tako nadaljuje s tradicijo pohodov na zadnji dan velikonočnega vikenda, ki jih je v preteklosti izvajal Zavod Svibna – ti pohodi so bili tudi del nekdanjega Zelenega festivala in povezani tako s starodavno in mlajšo kulturno dediščino kot tudi z naravoslovnimi temami.
Radi smo se odzvali povabilu organizatorja, pa smo pohodnikom ponudili malo okrepčila, s pomočjo replik predstavili najbolj zanimive arheološke najdbe iz Ajdovske jame, jih pospremili do jame in skozi njo, otrokom pa v spodbudo za nadaljnjo hojo omogočili iskanje zakladov velikonočnega »zajca«.
Skupina navdušencev nad t.i. »ajdovskimi« lokacijami, ki je nastala v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, se je v nedeljo 17. marca 2024 odpravila raziskovat sledi ajdov izven posavskih meja – tokrat v okolico Klevevža v občini Šmarješke Toplice.
Vodil nas je član Borivoj Ladišić, ki je sicer aktivni jamar Jamarskega kluba Novo mesto, obenem pa tudi skrbnik katastra jam pri Jamarski zvezi Slovenije. Ogledali smo si ruševine gradu Klevevž, najpogumnejši še Zgornjo Klevevško jamo (tudi Ajdovsko jamo – najdbe iz bakrene dobe), pri kateri raziskani dolžini, cca 200 m, je prav Borivoj veliko prispeval, se mimo grajskega mlina sprehodili do Klevevške toplice in nato še ob soteski Radulje še do ene t.i. Ajdovske jame na Griču pri Klevevžu, ki pa je bila tako poimenovana in registrirana po pomoti, ne da bi prej preverili pripovedi in spomine starejših domačinov. Dejansko je Ajdovska jama v tem okolju ravno že omenjena Zgornja Klevevška jama.
Vhoda v Spodnjo Klevevško jamo in Malo Klevevško jamo pa smo si ogledali je preko struge dokaj živahne Radulje.
Naše prijetno popoldne v okrilju naravnih vrednot in kulturne dediščine smo ob postanku v geološkem središču občine Škocjan sklenili na domu našega tokratnega vodiča Borivoja in proslavili njegovo 1000. odkrito/registrirano jamo, kar je poseben in težko dosegljiv rekord.
Fotografije: Katarina Kortnik, Bernardka Zorko
Marčevski četrtkov večer ljudskih pesmi (14.3.2024) smo pomladno obarvali in se spomnili ljudskih pesmi, povezanih s pomladjo. Ob teh pa smo zapeli še nekaj manj znanih rojstnodnevnih / godovnih zdravic ter številne druge v prostem delu večera. Veseli smo, da se naša druščina širi in da svoj bogat spomin na ljudske pesmi z nami delijo tudi nekdanji člani Društva ljudskih pevcev Roženkravt.
Foto: Katarina Kortnik, Bernardka Zorko
V okviru projekta Romarsko izročilo smo v četrtek, 7. marca 2024 v Dvorani v parku v Krškem organizirali predavanje o romanjih etnologinje, mag. Mance Račič, ki je predstavila izvor in zgodovino romanj oz. božjepotništva, posebej pa izpostavila romanja v slovenskem prostoru nekoč in danes, vključno s staroverskimi romanji, pri čeme rje povzela raziskovanja Pavla Medveščka, na osnovi katerih sicer v svoji doktorski disertaciji raziskuje sodobne interpretacije staroverstva.
V slovenskem ljudskem božjepotništvu je bila ljudska pesem stalna spremljevalka, ki je romarjem pomagala premagovati pot in jih osredotočati na namen romanja. Tako smo uvodoma in ob zaključku predavanja zapeli tudi nekaj starih ljudskih romarskih pesmi, v razpravi pa obujali smo spomine na različna romanja in peripetije ob tem, na Camino, slovenske božje poti, na peš romanja in raznoraznimi drugimi prevoznimi sredstvi.
Več v prispevku v Posavskem Obzorniku >>>
Foto: Sašo Obolnar, Julijana Zorko, Bernardka Zorko
V nedeljo, 18. februarja 2024 popoldan smo na posesti našega člana Toneta pridobivali in utrjevali znanje iz obrezovanja sadnega drevja. Svoje bogato znanje, je z nami delila kmetijska svetovalka, Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto. Izpostavila nekaj osnovnih pravil, na osnovi katerih tudi ljubiteljski sadjarji lahko vzgajajo kakovostno sadje za samooskrbo, dala pa tudi precej nasvetov glede preprečevanja bolezni in napadov škodljivcev. Vprašanj in izmenjav izkušenj je bilo toliko, da se je večer se je vse prehitro približal.
Fotografije: K. Kortnik, B. Zorko
Februarski etno večer smo posvetili Valentinovem, natančneje izvoru tega praznika, ki ima svoje korenine vsaj v antičnem času, v bistvu pa tudi ta izhaja iz narave. Kot pravi star ljudski pregovor »Valentin ima ključe od korenin« – se v tem času leta narava začenja prebujati, sokovi začno teče od korenin navzgor… In podobno kot v rastlinskem svetu se nove sile življenja prebujajo tudi v živalih in ljudeh… Na ta dan naj bi se že osvajali ptički, da bi se potem na Gregorjevo ženili, igrivost, ljubeč odnos pa je zaznati tudi pri ljudeh. Iz tega razloga smo spoznali in zapeli tudi nekaj starih nagajivih ljudskih pesmi, ponovili pa smo tudi nekaj starih romarskih. Šal in smeha pa tudi ni manjkalo. Deloma navezujoč se na nekdanje rimske Luperkalije pa si je vsak udeleženec srečanja izžrebal izmed imen prisotnih tudi skrivnega prijatelja, do katerega bo še posebej prijazen še vsaj do naslednjega srečanja.
V nedeljo, 11. februarja 2024 popoldan je Društvo za ohranitev podeželja Veliki Trn organiziralo kulturno prireditev “Vse sorte je že blou” – po knjigi z istoimenskim naslovom avtorice, domačinke, Marije Krejan, ki je v tej knjigi zbrala zgodbe iz okolice Velikega Trna ter jih zapisala v “svetoduškem” narečju. Knjiga je vir in spodbuda tudi vsem nadaljnjim raziskovalcem in poustvarjalcem ljudskega izročila. Z veseljem po njej posežemo tudi v Zavodu Svibna.
Stične točke v delovanju so privedle tokrat tudi do prvega programskega sodelovanja obeh organizacij. V imenu Zavoda Svibna je na dogodku sodeloval duet ljudskih pevk “Ančka in Bernardka”, ki sicer tudi skupaj vodita zavodova četrtkova srečanja ljudskega petja. Predstavili sta štiri manj znane ljudske pesmi, ki se jih je Ančka naučila še od svoje stare mame (Sarafan, Herod je kriv, Na Mojzesovi ohceti in Zadovoljni Kranjec). S tem ljudskim vložkom sta dopolnili čudovit nastop vokalne skupine Rajenke in prebiranje narečnih zgodb iz navedene knjige Marije Krejan.
Z interpretatorsko skupino Ajdi smo bili 2.2.2024 sprejeti med člane mednarodne mreže EXARC, ki povezuje strokovnjake, arheološke muzeje na prostem, eksperimentalne arheologe in interprete, v kateri si izmenjujejo izkušnje, dobre prakse, nasvete, trike – s ciljem, da se širši javnosti omogoči kar najbolj veren dostop do arheološke preteklosti.
V Zavodu Svibna se veselimo članstva, dostopa do znanja in izkušenj, pa tudi izmenjav, morebitnih mednarodnih projektov in seveda kar najbolj kakovostnih interpretacij prazgodovine, ki jih bomo z veseljem delili z zainteresiranimi.
V okviru ohranjanja in raziskovanja kulturne dediščine podeželja, bomo namenili posebno pozornost dediščini pradavnine oz. Ajdov, pri tem načrtujemo več izobraževalnih dogodkov in nadgrajevanje znanj tudi z vključitvijo v mednarodnem mrežo EXARC, ponovno pa obujamo tudi Izbo spomina, v okviru katere se bomo posebej posvetili romarskemu izročilu.
V petek, 26. januarja 2024 smo se člani Zavoda Svibna dobili na rednem letnem srečanju, da smo se malo spomnili na aktivnosti in dogodke v preteklem letu, predvsem pa, da smo dorekli program za leto 2024.
Kar nekaj aktivnosti pa bo namenjenih tudi sonaravnemu kmetijstvu in samooskrbi. In seveda ne bo manjkalo tudi različnih prazničnih druženj, izletov in »udarniških« akcij. Obeta se ponovno pestro leto, ki bo gotovo prineslo veliko novih znanj, dobrega vzdušja, povezanosti generacij in potrebnih sprememb.
