Avtor: <span>Bernardka Zorko</span>

Na zadnji januarski petek smo tudi v l. 2026 izvedli redni zbor članov Zavoda Svibna, ki smo ga združili tudi s potrjenko ob vstopu v novo leto. Spomnili smo se aktivnosti preteklega, jubilejnega leta, predvsem pa se pogovorili o aktivnostih že začetega leta.  Glede na to, da v okviru zavoda delujejo različne interesne skupine, »sekcije«, se ponovno obeta pester program.

Ajdovska interpretacijska skupina se namerava še bolj poglobiti v »veščine iz davnine«, predvideva tudi neka gostovanj in dogodek v okviru  evropskih dni arheologije. Skupaj z ostalimi člani ajdovske »sekcije« pa bo ponovno spoznavala zanimive arheološke, ajdovske lokacije.

Za pevsko sekcijo »Ljudski pevci iz hrama« je  že nekaj letošnjih aktivnosti, obetajo se še nastopi, zlasti pa mesečna srečanja na različno tematiko ljudskega izročila oz. petja. Osrednja aktivnost pa bo tudi letos sodelovaje na Vseslovenskem petju s srci.

Obeta se še nekaj predavanj na temo samooskrbe (vrtnarstva, sadjarstva, zdravja) in pa tudi tradicionalna strokovna ekskurzija članov.

Nedorečeno je sodelovanje z upravljalcem Parka Ajdovska jama , posebej pa je odprto tudi začasno reševanje prostorske problematike zavoda.

Ne glede na te izzive, pa smo z optimizmom nazdravili novemu letu ter si privoščili dobršno mero vsesplošnega klepeta in smeha.

Fotografije: Sašo, Borivoj, Bernardka

V petek, 16. januarja 2026 zvečer smo bili v hramu Zavoda Svibna deležni predstavitve zelo zanimive knjige domačina Boštjana Dirnbeka Meč v roki.  Knjiga daje podroben vpogled v veliko obleganje Malte leta 1565 in red Malteških vitezov – hospitalcev, zlasti pa v življenje enega od ključnih pripadnikov tega reda, Francisca de Guirala,  ki je vodil topniško baterijo, in pomembno prispeval k ubranitvi Malte pred turškim obleganjem.  

V podkrepitev zapisnega pa je v drugem delu knjige dodal še prevod dnevnika Francesca Balbija, ki je resnično preživel veliko obleganje Malte leta 1565 in o tem sproti tudi pisal.

Zanimivost knjige je predvsem v tem, ker avtor v tekočem, slikovitem jeziku opisuje posamezne prizore življenja Francisca de Guirala, kot (bi) jih sam doživel. Vsebina je nastala kot plod regresije, raziskovanja najrazličnejših virov (tudi v malteški nacionalni knjižnici), obiskov posameznih lokacij in pogovorov s kustosi,… Tako v knjigi potujemo z njim od sedanjosti v preteklost in nazaj.

V pogovoru, ki ga je vodila Bernardka Zorko, nas je avtor  s pomočjo fotografij tudi popeljal po poteh svojega raziskovanja, posebej vznemirljivo pa je bilo potovanje v preteklost – v pletež in povezave, ki presegajo čas in prostor.

Foto: Anica Dirnbek, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

V ponedeljek, 5. januarja 2026 v poznem popoldnevu  trikraljevskega večera so Pevci iz hrama Zavoda Svibna ponovno obudili trikraljevsko koledovanje.

V idilični snežni kulisi so kolednico zapeli na prostem, da se je z dobrimi željami  razlegala po okoliških domačijah in vaseh, potem pa nadaljevali druženje ob okrepčilu v toplem zavetju hrama, kjer so zapeli še nekaj ljudskih božičnih pesmi, ob teh pa tudi še nekaj drugih  – »lepih ljudskih za dušo«.

Na drugi decembrski četrtek smo se Ljudski pevci iz hrama še zadnjič letos dobili v hramu na sedežu Zavoda Svibna. Pevski izbor smo tokrat prilagodili bližajočim se praznikom, posebej smo se dotaknili tudi koledovanj in ponovili Trikraljevsko kolednico, pa tudi na bližnje Lucijevo in nismo pozabili ter njeno nekdanjo vlogo. Pa tudi zdravice niso manjkale.

Da ne bi prazniki šli prehitro mimo, pa bomo peli še na večer Svetih treh kraljev, v ponedeljek, 5. januarja 2026, ob 17. uri, na sedežu Zavoda Svibna. Pesem, tudi kakšno drugo božično in o soncu,  pa bomo ponesli vse do bližnje Ajdovske jame.  Srečanje odpiramo tudi za  ostale zainteresirane. Prosimo pa za vnaprejšnje prijave.

Leto 2023 je po dveh intenzivnih letih, v katerih smo izvajali in koordinirali regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja, ki je terjal nadpovprečno veliko prostovoljskega dela, pomenilo leto »regeneracije«, nadgradnje in osredotočanja tudi na druga področja. Seveda pa so bile Ajdovske zgodbe še vedno »žive«; tudi zaradi zagotavljanja trajnosti projekta smo izvedli precej izobraževalnih srečanj, nadgrajevali zgodbo o ajdovskem pivu – tudi z replikami vrčkov iz Ajdovske jame, s KŠTM Sevnica pa sodelovali pri izvedbi Festivala Ajdovski gradec. Bilo je tudi leto vzpostavljanja novih relacij do arheološkega najdišča Ajdovska jama, ki je sicer bila ena od razlogov za ustanovitev zavoda in na osnovi katere se je v zavodu razvilo različne programe. Največja ovira za izvajanje programov, povezanih za Ajdovsko jamo, je pomanjkljiva infrastruktura, zato smo njihovo izvedbo močno omejili oz. jih prenesli tudi na druge lokacije.

V letu 2024 smo ob neolitskem ajdovskem obdobju dali poudarek na obdobju  t.i. latenskega oz. keltskega obdobja (ki tudi sodi med »ajdovska«) – obudili smo nekatere stare programe in dodelali oblačilni videz navedenega obdobja. V tem letu smo se vključili tudi v mednarodno mrežo eksperimentalne arheologije EXARC, na osnovi katere nam je omogočen dostop do odličnih gradiv in izmenjava z ostalimi člani. V letu 2024 pa smo sodelovali tudi na Keltskem festivalu na Rifniku.

Obe leti smo tradicionalno sodelovali tudi z dogodkom v okviru Evropskih dni arheologije.

Ponovno pa smo obudili projekt Izba spomina, v okviru katerega smo izvajali mesečna pevska srečanja, raziskovali romarsko izročilo in izvedli tudi nekaj priložnostnih nastopov.

V obel leti smo izvedli tudi nekaj izobraževalnih srečanj s področja trajnostnega kmetijstva, zlasti s področja sadjarstva. Na področju trajnostnega kmetijstva in podeželja smo bili aktivni še v mreži Plan B in LAS Posavje.

V letu 2023 smo v zavodu prejeli tudi pomembno priznanje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Novo mesto in kasneje tudi status delovanja  javnem interesu na področju kulture – kulturne dediščine, česar smo bili zelo veseli in kar nam je dalo dodatno spodbudo za nadaljnje delo na področju varstva kulturne dediščine.