V soboto, 20. septembra 2025 dopoldan, v času jesenskega enakonočja, smo v okviru Ajdovskega pohoda na Magolnik partnerji projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pohodnikom omogočili vpogled v posamezne drobce ajdovske zapuščine.
Ob startu pri Pivnici Štala v Svibnem in uvodnih pozdravih organizatorjev in župana Občine Radeče smo se okrepčali z ajdovskimi piškoti, ki so jih pripravili v Hotelu Ajdovec, nato pa krenili na pot (po enem od krakov Turistično zgodovinske-gozdne učne poti Svibno).
Pot so spremljali slikoviti razgledi, privlačne gozdne poti in tudi posamezne zgodbe o nekdanjih praprebivalcih, za katerimi so ostala mistična ledinska poimenovanja, pa tudi skrivnosti, ki jih skrivajo tla – različne rudnine, minerali npr., ki so jih predniki uporabljali že tisočletja, in pa tudi posamezne kamnite ostaline, ki pričajo o nekdanjih njihovih sledeh – »zlato tele«, »Tičnica«, »Žegnan studenec«, »Ajdov grob«, »Gradišče…«,… Številna registrirana arheološka najdišča svibensko- kumljanske pokrajine pričajo zlasti o pomembnih sledeh iz časa starejše železne dobe…
Ker se s časom jesenskega enakonočja začnejo noči daljšati, s tem pa po stari veri prihajajo nazaj tudi duše prednikov, smo pohodniki doživeli tudi obisk Ajdov in jim prisostvovali pri lovu in nabiralništvu, kasneje pa so pri Hiši na Magolniku pokazali tudi nekaj ajdovskih veščin. Čas jesenskega enakonočja velja tudi za stari praznik t.i. »druge žetve« oz. drugega večjega pobiranja pridelkov, povezanega s sadjem in grozdjem. Teh dobrot smo bili deležni na cilju, ob tem pa odličnega ješprenja, jedi, ki izvira tudi že iz ajdovskih časov (mlajše kamene dobe), kamenodobnih kruhkov in kamenodobnega namaza, ajdovskega piva Ajd, sladkih dobrot Društva kmetic Arnika in tekočih dobrot Ostrovrharjevih vinogradnikov iz Zagrada, sekcije Turističnega društva Svibno. Gozd pa nam je postregel tudi svojimi dobrotami. Do Žegnanega studenca zaradi oddaljenosti od osnovne poti nismo uspeli, smo pa se z vodo iz tega studenca okrepčali na Pristavi Počakovo.
Organizatorji KTRC Radeče so pripravili tudi ogled VR animacije o življenju Ajdov v času starejše železne dobe, iz KŠTM Sevnica so predstavili zanimivosti Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Senici, iz Posavskega muzeja Brežice so predstavili replike posavskih najdb iz kovinskih obdobij, v Zavodu Svibna pa replike najdb iz Ajdovske jame pri Nemški vasi in posavskih keltskih najdišč, obiskovalci so ob pomerjanju oblačil lahko tudi uporabili posamezne predmete, se preskusili v lokostrelstvu in nekaterih rokodelskih veščinah, bolj za šalo kot zares pa preverili svoje drevesno znamenje keltskega horoskopa in si izžrebali energijske drevesne simbole. Replike posameznih obdobij pa je strokovno predstavila arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice, Jana Puhar.
V petek, 13. junija zvečer, smo na jasi pred Ajdovsko jamo ponovno izvedli dogodek v obeležitev Evropskih dni arheologije, pri katerih Zavod Svibna sodeluje že sedmič zapored.
Osrednji del dogodka je bilo predavanje arheologa, mag. Timoteja Pavlina iz Posavskega muzeja Brežice. V predavanju je izpostavil razloge (kar strokovnjaki vedo po dosedanjih raziskavah), zakaj in kdaj so ljudje sploh poselili območje med Savo in Krko, zakaj so nato prve kmetijske skupnosti po nekaj sto letih zapustile Posavje, zakaj so pred približno tri tisoč leti na tem prostoru zgradili utrjena gradišča, kako so okoljske spremembe vplivale na vzpon in propad rimske države v Posavju… Ob tem pa je nanizal tudi vrsto zanimivosti – tudi o spreminjanju socialnih razmerij skozi obdobja, zdravju ljudi v posameznih obdobjih, na kaj je potrebno biti pozoren pri lidar posnetkih, pokazal zanimive najdbe iz bližnjih arheoloških najdišč ipd.
Druženje pa smo v toplo noč nadaljevali ob okrepčilu in spoznavanju kresnih šeg, vključno z ljudskim petjem in pripovedovanjem zgodb.
Z dogodkom smo obeležili tudi praznik Krajevne skupnosti Senuše.
V nedeljo, 13. aprila 2025, dopoldan, smo Mestni občini Krško, v imenu katere se je dogodka udeležila vodja Oddelka za družbene dejavnosti, gospa Vesna Kržan Marković, pomagali izvesti vodenja ob zadnjem odpiralnem vikendu Ajdovske jame v tej sezoni.
Občina je sicer poskrbela, da je bila jama ob vikendih od 15. oktobra 2024 odprta, oz. bo odprta še do 15. aprila 2025, za vstop brez vodenja. Bilo pa je kar nekaj pobud, da se občasno organizira tudi vodenje, pa smo tako to poskusno izvedli to nedeljo.
Ob tem smo v pomladno cvetje in zelenje odeti naravi pred jamo obiskovalcem s pomočjo replik arheoloških najdb pokazali tudi nekaj možnih interpretacij uporabe najdenih predmetov v Ajdovski jami iz obdobja mlajše kamene dobe (cca 7000 let nazaj).
V jami je obiskovalce »pozdravilo« še nekaj netopirjev, ki so v njej ostali še od zimske sezone, se pa s toplimi dnevi obeta prihod večje porodniške kolonije netopirjev. Ti so v prejšnjih sezonah v jami pustili tudi večje količine gvana. V jami smo si ogledali še lokacije kamenodobnih pokopov in ostale posege v jamski prostor ter še sledi nekdanjih raziskovalcev jame.
Ker pa je bil to dan prve spomladanske polne lune, smo v jami, ki je nekoč služila tudi kot svetišče, za dobro letino zapeli staro ljudsko pesem »Tri ptičice so morje obletele«.
Jama bo torej zaprta do 15. oktobra, ko bodo netopirski mladiči že odrasli in se umaknili v druge jamske prostore na zimsko hibernacijo, vabi pa v poletnem času na obisk, sprehod, meditacijo tudi narava pred jamo.
Zahvaljujemo se za obisk, domačinom in tudi tistim, ki so prišli tudi iz drugih koncev Slovenije. Ob začetku odpiralne sezone pa se morda snidemo spet na kakšnem dogodku.
Zavod Svibna in Mestna občina Krško sta opravo in jamsko infrastrukturo vzpostavili v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.
Upamo, da se predpisi za potrebno urejanje skrbništev malih turističnih jam čimprej sprejmejo, in da se pridobijo tudi potrebni viri za vzpostavitev ostale infrastrukture, ter da bosta tako obisk kot spoznavanje življenja (in modrosti) naših pradavnih prednikov še bolj doživeta in bolj dostopna.
Prvo aprilsko nedeljo smo namenili urejanju okolice in notranjosti Ajdovske jame. Očistili smo vhodna vrata, talne luči, ograje, smerokaze, info table… Obenem pa smo na pobočju okoli obeh vhodov dodali nekaj gozdnih dreves, med drugim tudi bresta, ki je nekoč obvladoval to območje. Obrezali smo tudi invazivno grmovje in drevje, cvetlice, ki krasijo pot do obeh vhodov in samo pobočje, pa pustili, da odcvetijo.
Raziskovanje prazgodovine, »ajdovskih« obdobij, smo v preteklem letu usmerili v obdobje mlajše železne dobe – obdobje Keltov. Pri tem smo si pomagali tudi z gradivi arheologov in rezultati preteklih projektov.
V letu 2025 to raziskovanje še poglabljamo. Pri tem smo še posebej veseli sodelovanja s Posavskim muzejem Brežice (PMB), ki v svojem bogatem arheološkem gradivu hrani tudi veliko zanimivih najdb iz mlajše železne dobe v Posavju. V petek, 28. marca 2025, je tako skupina interpretov Zavoda Svibna šla na študijski obisk v PMB, s ciljem nadgraditi poznavanje obdobja Keltov v Posavju in preveriti ustreznost uporabe replik posavskih keltskih najdb. Da bi bilo to raziskovanje čimbolj doživeto, smo se oblekli tudi keltske kostume. Posebej nas je pritegnila replika keltskega bojnega voza, katerega nosilnost in rabo smo ob budnem očesu arheologov Jane in Timoteja tudi preverili. Kot smo izvedeli, je replika voza izdelana tako, da je tudi za praktično uporabo na terenu. Pri morebitnem testiranju bomo z veseljem sodelovali.
Obisk PMB pa smo zaključili že z ogledom Vodovodnega stolpa z zanimivo razstavo o uporabi vode in krasnim razgledom na Brežice.
5. decembra 2024 mineva 140 let, kar je v Ajdovski jami pri Nemški vasi zabeležen prvi raziskovalni obisk. Na jamsko steno se je podpisal »starinokop« Jernej Pečnik, ki je leta 1883 začel službovati v Krškem kot dacar za žgane pijače. Bolj kot ta služba pa ga je zanimala arheologija, saj so se najdbe v okolici “ponujale« na vsakem koraku. Krško je bilo tudi tisti kraj, kjer se je pričelo Pečnikovo več kot 25 letno intenzivno arheološko izkopavanje.
Njegov talent in vnemo za odkrivanje arheoloških najdišč je zaznal kustos Deželnega muzeja v Ljubljani Karel Dragotin Dežman. Z njegovim vedenjem in soglasjem je tako l. 1884 Jernej Pečnik kopal tudi v Ajdovski jami pri Nemški vasi, svojo prisotnost pa je ovekovečil tudi s podpisom na jamsko steno: »Cela Jama pregledal, 5. Decemb 1884, Jernej Pečnik«, kar je pozornemu očesu še vedno vidno.
Čeprav ne vemo točno, kaj je Pečnik v Ajdovski jami našel, in kam oz. komu je te najdbe predal, pa lahko 5. december ravno zaradi njegovega zapisa na jamski steni “da je jamo pregledal” označimo kot dan raziskovalcev Ajdovske jame.
Strokovno, metodološko raziskovanje Ajdovske jame se je prav začelo malo pred 2. svetovno vojno (l. 1938) s poskusnimi sondiranji Srečka Brodarja. Srečko Brodar sicer v prispevku Ajdovska jama (Razprave Dissertationes III, SAZU, Ljubljana 1955) še navaja dodatne napise: »Kopali… (tu slede zabrisani podpisi), levo pristavljen podpis »K. Deschmann«, iz istega leta pa navaja še podpise Jožefa Gabriča in Janeza Pavloviča ter tudi znanega kmetijskega strokovnjaka Martina Humeka. Brodar še navaja, da so ob izkopavanjih med 3. in 23. julijem 1938, naleteli na sledi predhodnih izkopavanj v glavni dvorani. Da so tam opazili »mnoge nenačrtno izkopane in že deloma zasute jame, med njimi pa razprostranjene nasipe«. Na vrhu teh je 19. 3. 1938 Oto Auman, zbiralec starin iz Krškega našel kostne ostanke jamskega medveda, kar je tudi botrovalo poskusnim izkopavanjem Srečka Brodarja v nadaljevanju leta.
Gradivo teh prvih arheoloških izkopavanj je bolj malo znano. Jernej Pečnik je sicer o svojih raziskovanjih objavil več kot dvajset člankov v Slovencu, Dolenjskih novicah, Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, časniku Laibacher Zeitung in Izvestjih muzejskega društva. Poleg tega pa je 1912. izdal tudi drobno knjižico Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi, ki je prva samostojna publikacija z arheološko vsebino v slovenskem jeziku. Njegovo izkopano gradivo je sicer romalo v depoje in zbirke Deželnega muzeja v Ljubljani in Dvornega muzeja na Dunaju. So po znana odkritja Srečka Brodarja, ki je najdbe iz holocenskih plasti predal Narodnemu muzeju v Ljubljani, ostale – iz pleistocenskih plasti, med drugim »številne kostne ostanke jamskih medvedov,… vzorce raznih plasti, zoglenelo žito,…« pa predal takratnemu Celjskemu mestnemu muzeju, ki pa je bil l. 1945 ob zavezniškem bombardiranju mesta povsem uničen, z gradivom vred. »Le nekaj fragmentov je ostalo v muzeju v Brežicah in v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.«
Po Brodarju so se v Ajdovski jami vrstile številne raziskave – arheološke , naravoslovne… ki po vmesnih nekajletnih presledkih potekajo še danes.
Prelomnico v raziskavah jame pomenijo sistematična arheološka raziskovanja v letu 1967, ki jih je izvedla P. Korošec. Prvič je opredelila namembnost jamskih prostorov, jamo definirala kot podzemno pokopališče oz. nekropolo in kot prostor, v katerem so častili spomin umrlih in zagrobno življenje. Zaradi izjemne odmevnosti samih najdb so se 1982. leta, na pobudo Katedre za prazgodovinsko arheologijo predkovinskih dob Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani in Znanstvenega inštituta v Ljubljani, pričela interdisciplinarno usmerjena raziskovanja pod vodstvo arheologinje Milene Horvat. Zaradi izredne odmevnosti v jugoslovanski znanstveni literaturi, sta raziskavo v letu 1984 v svoj redni program uvrstila tudi Posavski muzej Brežice in Kulturna skupnost Krško, leta 1987 pa še Kulturna skupnost Slovenije.
V okviru bilateralnega sodelovanja Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Inštituta za paleontologijo, Univerze na Dunaju je bilo pod vodstvom V. Pohar in G. Rabederja izvedeno v letu 2002 tudi vzorčenje pleistocenskih sedimentov in preučevanje fosilnih ostankov zlasti jamskega medveda.
V marcu 2019 so tridnevne raziskave na pobudo Mestne občine Krško pred predvideno odstranitvijo kovinske poti in ureditve poti in druge infrastrukture v jami izvedli še arheologi Zavoda Skupina Stik pod vodstvom Reneja Masaryka. Namen te raziskave je bil oceniti ohranjenost arheoloških depozitov in zamejiti območja, kjer so le-ti odstranjeni.
V letih 2023-2024 poteka tudi ob podpori Mestne občine Krško analiza najdenega arheološkega gradiva, rezultati pa bodo skupaj z ostalimi odkritji objavljeni v monografiji o Ajdovski jami, ki jo pripravlja Milena Horvat.
V letih med 1994 in 2003 so se v Ajdovski jami izvajale tudi zoološke raziskave (Hudoklin, Kryštufek, Koselj), ki so Ajdovsko jamo opredelile kot eno največjih kotišč netopirjev v slovenskem merilu, kar je botrovalo tudi vključitvi v omrežje območij Nature 2000. Letni monitoring netopirjev se po naročilu pristojnega ministrstva izvaja 1 x letno (Center za kartografijo favne in flore) , v letu 2016 pa se je v sodelovanju z ZRSVN OE Novo mesto in Zavoda Svibna tudi bolj intenzivno.
Jamarskih raziskav je bila Ajdovska jama pri Nemški vasi zagotovo deležna l. 1936, saj je 29.11.1936 v katastru jam naveden kot datum njenega odkritja. Jamo je raziskovalo Društvo za raziskovanje podzemnih jam Ljubljana, od l. 2021 naprej pa to intenzivno izvaja Jamarski klub Novo mesto. Ta je v l. 2021 pod Ajdovsko jamo odkril tudi podzemni vodni rov Bruhalnik Podjama, raziskuje (tudi še v l. 2024) pa tudi notranje rove jame.
Vsem raziskovalcem Ajdovske jame pri Nemški vasi gre velika zahvala.
Bernardka Zorko
Viri: www.ajdovska-jama.si, Brodar, S., 1953: Ajdovska jama. Razprave SAZU 3, 7-40, Ljubljana; Hrovat, M., 1989: Ajdovska jama pri Nemški vasi. Znanstveni inštitut filozofske fakultete, Ljubljana.; https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/muzej-ni-placeval-najdbe-so-zato-romale-na-dunaj .
V nedeljo, 17. novembra 2024, smo člani Zavod Svibna v okviru »ajdovskega terena« izkoristili čudovito jesensko vreme za ponovno srečanje z mistično pokrajino Planine pri Sevnici. Že večkrat nas je pritegnila, z vsakim vnovičnim obiskom pa se odkrije nov vidik privlačnosti te pokrajine, ki je nudila čudovit bivalni prostor od prazgodovine sem, kar nakazujejo arheološke najdbe, členjenost terena, imena krajev, ledinska poimenovanja…
Tudi s Planino pri Sevnici so povezane različne legende – od Ajdov graditeljev do zmajev. Tudi tu so so se mudili prav tako skrivnostni vitezi Ostrovrharji…
Ob čudoviti pokrajini pa s prastarimi kulturami povezujejo tudi številni raznoliki megaliti, ki tvorijo mrežo z močnimi energijskimi polji. Različni raziskovalci jih različno interpretirajo, vsem pa je skupna ugotovitev, da gre za poseben prostor.
Naš član Aleš nam je skupaj z domačinko Moniko, ki skupaj z ostalimi raziskovalci vztrajno in podrobno raziskuje Planino in njeno okolico, tako pokazal novo odkrita kamnita obeležja. Ob že znanem »ampusu« je večino presenetil pravi pravcati »dolmen«, bolj poznan kot megalitska struktura zahodnoevropskih pokrajin. Seveda pa je videti še nešteto drugih struktur, od povezovalnih zidov naprej…
Ne ve se, kdo so bili graditelji teh megalitskih struktur, čemu so služile, je pa očitno, da so jih upoštevali tudi v kasnejših tradicijah. Tako je prav posebno doživetje tudi sprehod ob kapelicah križevega pota do razgledne cerkve sv. Križa, ob vznožju katere nas sprejme Pravljični gozd, več indicev pa kaže, da legenda o zmaju tudi ni »iz trte zvita«.
Z mavričnimi vtisi smo zaključili čudovit dan, Planina pri Sevnici pa kar kliče po nadaljnjih obiskih, saj je tam res »dobro biti«.
Zadnjo oktobrsko soboto smo po večletnem premoru ponovno izvedli pohod po t.t. Dunajski pešpoti, ki povezuje dve posebni arheološki najdišči in obenem tudi močni energijski mesti – t.j. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi in Dunaj nad Krškim.
Po energijskem okrepčilu na sedežu Zavoda Svibna smo »po zalet« odšli do Ajdovske jame, arheološkega spomenika, ki je poseben po najdbah iz mlajše in tudi starejše kamene, pa tudi bakrene dobe. Jama je namreč od 15. oktobra do 15. aprila med vikendi prosto odprta za obisk. V jami smo še opazili manjšo gručo netopirjev, ki jih očitno toplo oktobrsko vreme še ni pregnalo v temperaturno bolj stabilne votline. Sicer pa nas je skozi poletje od ljudi spočita jama sprejela v vsej svoji moči. Po vpisu v vpisno knjigo je sledil vzpon do cerkve sv. Štefana mimo izvira »Pezdica«. Jutranja megla resda ni omogočila siceršnjih razgledov, smo pa se s dobro prezračenimi pljuči tudi pri tej podružnični cerkvici nabrali takšne in drugačne energije.
Za prav posebno živahno vzdušje so poskrbele tudi tople barve gozdnih predelov, ki so ponudili tudi pravo gobarsko bero.
K Hiši frankinje Kerin smo le prinesli tudi sončne žarke, energijo narave pa je s svojimi mislimi in vzorci vin dopolnil gospodar Lojze.
Na koncu pa smo energijo uravnali na gradišču Dunaj, na prvih označenih zdravilnih poljanah v Posavju, sicer pa tudi enem od prazgodovinskih najdišč, katerega ime je ostalo po Keltih.
Energije smo si tako nabrali vsaj za nekaj časa, ko je bo začelo zmanjkovati, je pa je seveda možno vse skupaj ponoviti.
Projekt je sofinancirala Krajevna skupnost Senuše.
V soboto, 7. septembra 2024, se je skupina naših članov udeležila V. keltskega dne na Rifniku. Arheološko območje Rifnik je sicer poznano kot mesto ene pomembnejših poznoantičnih naselbin na Slovenskem, najdbe pa dokazujejo, da je bil ta markanten hrib nad Šentjurjem pri Celju poseljen vse od konca mlajše kamene dobe (in tako so gotovo tudi keltska plemena tu pustila svojo sled).
Na Rifnik smo prišli kot miroljubno keltsko pleme Latobiki, ki je v obdobju mlajše železne dobe živelo v Posavju – kot pleme, ki se raduje življenja in vseh dobrot, ki jih daje Narava, ki rado potuje naokoli, da spozna nove prijatelje, nove prakse, pa da pokaže tudi svoje veščine.. .
Naše dojemanje življenja Keltov smo tako predstavili s pomočjo replik posavskih arheoloških najdb pa tudi s prikazi nekaterih veščin, ki so jih gotovo tudi ti oni imeli. Na koncu pa, ker se že bliža jesensko enakonočje, t.i. obdobje 2. žetve, smo se s kratkim obredom zahvalili Naravi za vse sočne plodove, ki jih te dni pobiramo.
Za obeležitev letošnjih Evropskih dni arheologije, pri katerih v Zavodu Svibna sodelujemo šestič zapored, smo tokrat izbrali Dunaj – Arheološko najdišče Mladevine.
Tega je konec 19. stoletja raziskoval lokalni »starinokop« Jernej Pečnik, večjih načrtnih raziskovanj pa to najdišče ni bilo deležno. Na vzpetini Gradišče so poznavalskemu očesu še vidni nasipi prazgodovinskega gradišča, odkrite drobne najdbe pa sodijo v obdobje poznega neolitika (mlajše kamene dobe) in bronaste ter železne dobe, antike in zgodnjega srednjega veka. Po nazivu kraja sodeč, Dunaj, je bilo tam prisotno tudi eno od keltskih plemen.
Na dogodku smo tako predstavili znane podatke o Dunaju in se sprehodili po gradišču, kjer je še slutiti nekdanje pozicije hiš, obzidij, gomil… S kostumi in opravo, katere večji del so tudi replike posavskih keltskih najdb (originale hrani Posavski muzej Brežice), pa smo predstavili umetelnost keltskih mojstrov.
Na tem gradišču so bile pred 20-imi leti kot prve v Posavju radiestezijsko izmerjene in označene tudi zdravilne točke, kar nakazuje tudi dobre zaznave energij prostora pradavnih prebivalcev, ki so bili gotovo veliko bolj kot smo v sodobnem času, povezani z naravo in njenimi cikli.
Ker se v teh dneh v okviru naravnega kroga leta približujemo enemu pomembnejših praznikov – poletnem solsticiju – smo nekaj misli namenili tudi temu.
Po antičnih virih naj bi bili Kelti tudi mojstri piva, zelo radi pa so se mudili tudi v rimskih vinskih kleteh. In tako smo v tem duhu naše druženje zaključili pri bližnji Hiši frankinje družine Kerin, kjer nas ni zmotila tudi manjša ploha, ki pa je počakala, da smo iz logov Dunaja varno prišli pod streho.
Ta spletna stran vsebuje piškotke za izboljšanje vaših uporabniških izkušenj. S klikom na gumb predvidevamo, da se z njimi strinjate .SprejmemPreberi več
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
