Bogata zapuščina Keltov v Posavju

 

V letih 2008 do 2010 smo ob finančni podpori Občine Krško in v strokovnem sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice (arheologinjo Alenko Jovanovič in restavratorjema Jožetom Lorberjem in Darkom Prahom) raziskovali življenje v Posavju v času mlajše železne dobe skozi oblačilno kulturo.

Cilji, ki smo so zadali, so bili tako raziskovalni, izobraževalni kot razvojni, končni materialni rezultat pa je oprema 5 žensk in 5 moških različnih stanov in iz različnih obdobij mlajše železne dobe v Posavju.

Ker sama najdba in izris te najdbe še zdaleč ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo opredelili točen izgled, tehniko izdelave in namembnost predmeta, smo si po priporočilu posameznih arheologov pomagali tudi s tujimi viri – zlasti kar se tiče neobstojnih materialov (blago, usnje, les).

Projekt razdelili v dve fazi: v prvi fazi smo  dali poudarek na ženski noši in noši nebojevnikov  v drugi pa na opravo bojevnikov, ki so bili pomembnejši del takratne družbe in katerih materialni  ostanki kažejo na oblikovno, estetsko najbolj dovršene primerke v Evropi.

Ob poskusu rekonstrukcije posameznih najdenih predmetov smo ugotovili, da so kljub precej slabše dodelanem orodju in strojih, kot so danes, znali nadvse estetsko in vešče oblikovati različne materiale, zlasti pa kovino, železo. Prav tako tudi steklo. Obvezna prisotnost glinenih vijčkov pa kaže na eno od pomembnih poklicev keltskih žensk – tkanje, srp pa nakazuje, da so  obdelovale tudi polja in da je bilo tudi sicer poljedelstvo v domeni žensk (ni pa nujno).

V obdobjih priseljevanja oz. naseljevanja so bili pomemben del keltske družbe bojevniki, kasneje pa se bojevniške najdbe zmanjšajo in tako očitno pridejo v veljavo ostali sloji.

Poznali so že posamezne tehnološke novosti, kot je lončarsko vreteno, ter svoj značilni umetnostni slog in religijo, ki se je odražala tudi na umetniških upodobitvah oprave posameznih pripadnikov plemena.

Ravno upodobitve na kovinskih predmetih (nožnice mečev bojevnikov, fibule ipd.)  kot so spirale, živalski motivi, trojne vijačnice, vozli, mesec ipd.  prej kot označbo obrtne delavnice – saj je najti vse te simbole širom nekdanjega »keltskega« sveta – kažejo na spoštovanje in vero v  moč simbolov, ki so pretežno vzeti iz narave in nakazuje tudi na spoštovanje naravnih sil. …

Raba nekaterih grobnih pridatkov nam je pa še vedno neznanka, npr.:

  • paličasti privesek; kje naj bi ga ženske nosile – obešenega na pasu ali kot spono za plašč, za katerega pa tudi ne vemo, kakšen je bil?
  • bakrene zapestnice, ki pa jih v originalni velikosti ni mogoče spraviti na roko odrasle ženske? Zapestnica torej ali morda nek nakit, statusni simbol, družinska zaloga dragocene kovine? Podobno funkcijo naj bi imele tudi bronaste nanožnice, ki predstavljajo ob pomanjkljivih posavskih virih zahteven rekonstrukcijski zalogaj;
  • Čemu so v ženskih grobovih tudi glineni vijčki – so pripadali preslici ali so  jih takrat, ko jih  niso rabile, nosile nekje na sebi, verjetno obešene za pasom?
  • Neznana so nam še pokrivala,
  • tehnike oblikovanja zapestnic iz barvnega stekla…

Ob zaključku projekta, ki bo verjetno svoje nadaljevanje  doživel v okviru drugih, sorodnih, turistično obarvanih projektih, smo svoje delo predstavili še z javnim dogodkom pred Ajdovsko jamo, na katerem pa smo gostili tri eminentne poznavalce starodavnih kultur 96-letnega dr. zgodovine Julija Titla iz Kopra, 86-letne pisateljice, potomke Inkov, Fani Okič iz Ljubljane ter priznanega patra dr. Karla Gržana, dr. literarnih ved.

Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi

Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi

V okviru posavskega projekta, ki ga je v letih 2008 in 2009 koordinirala Regionalna razvojna agencija Posavje (izvajala pa s močjo EU sredstev in posavskih občin)  smo v 1. fazi projekta sodelovali pri pripravi nabora najbolj zanimivih naravnih vrednot, pri tem pa upoštevali tudi varstveni vidik in dostopnost. Vse smo si tudi ogledali na terenu in ovrednotili obstoječe stanje urejenosti, interpretacije, razpoložljivosti vodnikov ipd. V ožjem izboru za vključitev v integralne turistične produkte (ITP) je bilo 24 naravnih vrednot oz. območij Nature 2000  ter avtohtone pasme in sorte in zgodovinske osebe, ki so delovale na področju narave, naravoslovja in so tako ali drugače povezane s Posavjem.

Seveda sama ponudba obiskov naravnih vrednot v turizmu ne zadostuje, zato smo k vključitvi v ITP povabili tudi vse ostale ponudnike – namestitve, kulture, gostince in jih obiskali, ovrednotili ponudbo, predhodno pa predstavili cilje in pogoje za vključitev v projekt. Poseben poudarek smo namenili ekološko pridelani hrani  ter tradicionalni kulinariki.

V nadaljevanju je bil poudarek na trženju (celostna grafična podoba – »cvetrnica«, trženjski načrt, rezervacijski sistem, spletna stran) in izobraževanju. V okviru izobraževanj, za kar smo poskrbeli v našem zavodu, smo izvedli tečaj za turistične vodnike za pridobitev nacionalne licence, vključno s preverjanjem znanja pred komisijo GZS, ter modularna izobraževanja s področij posavskih naravnih vrednot,  kulturne dediščine, pešpoti, vodenja po energijskih točkah, kulinarike, trženja.

Več na spletni strani RRA Posavje: https://www.rra-posavje.si/zakljuceni-projekti-turizem.html

Poletni tabor ekoremediacij

Poletni tabor ekoremediacij

 

Med 7. in 11. julijem 2009 smo v zavodu organizirali poletni tabor na temo samočistilnih sposobnosti narave  (ekoremediacij).

Mladi iz različnih krajev Slovenije so tako skozi predavanja, delavnice in oglede spoznali principe delovanja rastlinskih čistilnih naprav, naučili so se opazovati teren oz. sestavine neposrednega okolja, ugotavljali so samočistilne sposobnosti prsti preko modela, merili kakovost vode iz različnih vodnih virov v okolici in ob tem izvedli še monitoring življenja obvodnih ekosistemov. Pri tem so jim znanje podajali vrhunski strokovnjaki s področja ERM – dr. Danijel Vrhovšek, dr. Ana Vovk Korže in Alenka Sajovic.

Ogledali so si tudi rastlinsko čistilno napravo Bazga, vodovodni sistem Rore in čistilno napravo Brestanica.  Sprehodili so tudi po Vodni učni poti Kobile in si ogledali ob tem še tamkajšnjo etnološko zbirko, obiskali so tudi zdravilne poljane na gradišču Dunaj, Kostanjeviško jamo, se vozili s kanuji po reki Krki, dnevi pa so bili zaokroženi v druženju ob večernem ognju.

Izvedbo poletnega tabora sta podprla Občina Krško in Ministrstvo za okolje in prostor.

Zeleni festival 2009

»Zelena nit« 5. Zelenega festivala je bil turizem  – njegovi pozitivni in negativni učinki na okolje.  Tematiko smo skušali izpostaviti skozi vrsto dogodkov, ki so se prepletali in dopolnjevali tudi  projekt »Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi«.  Razmišljali smo o tem, kašne vrste turisti smo,  koliko spoštujemo tisto, kar sicer tako radi vidimo in je motiv naših potovanj, kako se kot turistični ponudniki odzivamo potrebam okolja in časa… Prav tako smo govorili tudi o tem, kako lahko turizem poveča svoje pozitivne vplive na okolje…pa tudi o tem, kako vpliva  rabo lokalnih virov, energije, odpadkov in odpadnih voda… Spoznavali pa smo tudi lepoto naših krajev in se učili interpretiranja narave. Dogodke smo med 14.4.2009 in 20.5.2009 izvedli na območju štirih posavskih občin (Krško, Kostanjevica na Krki , Brežice in Sevnica. Izvedli smo tri delavnice »Naravne zanimivosti Posavja v turistični ponudbi«,  ki  jih je vodil  mag. Hrvoje T. Oršanič, delavnico »Vodenje po pešpoteh«, ki jo je vodil Jože Prah, 22.4.2009 razpravo o pozitivnih in negativnih vplivih turizma na okolje, ob tem pa še projekcijo filma o Jovsih in poslušanje netopirjev pred Ajdovsko jamo, 24.4.2009  predavanje Toneta Hrovata s Centra Grm Novo mesto o Lokalni potrošnji ter ob posadili tudi drevo, ob tem pa smo sodelovali tudi s podjetjem Kostak d.d. pri izvedbi Ekološke tržnice, na kateri os e na terasi pred  Mercatorjevim trgovskim centrom v Krškem predstavile osnovne šole iz občini Krško in  ekološki kmetje.

Začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja

Med 29.3. in 27.9.2008  smo v organizirali Začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja, ki ga je vodila Meta Vrhunc, pri izvedbi pa sodelovali tudi člani Društva Ajda Dolenjska. Večinoma je potekal na sedežu našega zavoda, na enem od srečanj pa smo bili na ogledu in gosteh na kmetiji Mete Vrhunc. V šestih celodnevnih srečanjih je okoli 30 udeležencev in različnih krajev Posavja v teoriji in praksi obravnavalo:

  • razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka);
  • dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri- energije življenja, kako uporabljam Setveni koledar, kratek oris b-d preparatov;
  • biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba;
  • kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov;
  • gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja;
  • izdelovanje škropiva proti škodljivcem;
  • biološko-dinamično sadjarstvo;
  • izdelava paste / premaza za sadno drevje;
  • seme je kulturna dediščina.; kako pridelujemo semena;
  • zakaj hrana DEMETER zdravilo, kaj pomeni kvaliteta Demeter, kaj pomeni celostna prehrana, kako do blagovne znamke Demeter;
  • predstavitev in ogled b-d kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.

Ob zaključku so udeleženci, ki so se udeležili vseh srečanj, pridobili tudi potrdilo o opravljanjem tečaju. Gotovo pa bo k izboljšanju prsti, pogojev za rast rastlin in k živi hrani največ pripomogla praksa in vztrajanje, pa čeprav po posameznih korakih.

Poletni tabor obnovljivih virov energije

Poletni tabor obnovljivih virov energije

 

Med 8. do 12. julijem 2008 smo organizirali prvi poletni tabor na tematiko obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe v javnih in zasebnih zgradbah. Tabor je obiskalo preko 30 udeležencev (mladih, pedagogov, občanov – večinoma iz Posavja, pa tudi iz Maribora in Gorenjske).

Udeležencem so svoje znanje delili priznani strokovnjakov z različnih slovenskih inštitutov in fakultet, pa tudi priznani lokalni strokovnjaki: Edo Bahč, Igor Kopše, dr. Marjana Šijanec Zavrl, Bojana Kroflič, mag. Hrvoje Teo Oršanič, dr. Ciril Arkar, prof. dr. Živa Deu, dr. Vincenc Butala, Andrej Klemenc in Domen Gruden, Mateja A. Leskovar, dr. Marko Topič.

Tako so iz prve roke spoznali izkušnje pri rabi geotermalne energije na primeru letos nagrajene poslovne zgradbe družbe Kostak d.d., na kakšen način je možno varčevati energijo v zgradbah in kaj je namen energetske izkaznice stavbe, kateri so vse obnovljivi viri energije, kakšne so možnosti ogrevanja z biomaso in kako lahko najhitreje in najceneje preidemo na tako ogrevanje, kakšne so okoljske posledice gradenj hidroelektrarn na spodnji Savi – pri tem se nismo mogli izogniti tudi dogodkom pri Blanci,  spoznali so naravni krog vode in kako je možno čistiti odpadne vode s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, kako pomembno je pravilno prezračevanje prostorov za naše zdravje in kakšne so vse tehnološke rešitve za dobro prezračevanje… Največji poudarek pa so »lovci na Sonce« seveda dali soncu –  in tako spoznavali osnove solarne tehnologije in različne možnosti uporabe energije sonca. V praktičnem delu so iz sestavih delov  sestavili toplotni zbiralnik, pri tem pa so potrebno elektriko za vrtalne stroje pridelali s pomočjo 4 fotovoltaičnih modulov, ki so dajali dovolj elektrike tudi za večerno razsvetljavo, polnjenje mobitelov ion tudi omejeno rabo elektronske didaktične opreme.S pomočjo sonca so si v solarni pečici pripravili tudi kosilo, solarni kombi pa omogočal tudi elektriko za ozvočenje pri popoldanski zabavi in igrivo spoznavanje ciklusa našega osončja. Udeleženci tabora so obiskali tudi plinsko elektrarno v Brestanici, ki zadovoljujejo vse okoljevarstvene zahteve, ter Kostakovo deponijo, kjer so doživeli tudi praktično rabo prve črpalke na rastlinsko olje in tudi vožnjo na to biogorivo.

V večernem delu pa so poleg spoznavanja narave v okolici in naravnih patentov za pripravo dobre vode ter tabornega ognja spoznali, da so načela tradicionalnega ljudskega stavbarstva ne samo estetska, v harmoniji s krajino posameznih regij, ampak tudi zelo ekološka . Ugotovljeno je tudi, da so dobro počutje in zdravje stanovalcev najprimernejši gradbeni materiali iz lokalnega okolja (kamen, les, glina). Na sploh je vse več povpraševanja po naravnih gradbenih materialih, ki so hkrati tudi energetsko varčni – pa naj bodo to različne barve, premazi za zaščito površin ali pa izolacijski material.  Predvsem lan bi lahko na manj ugodnih kmetijskih zemljiščih ponovno začeli gojiti, saj se vseh primerih odlično obnaša. In tako smo spet pri starih, pozabljenih znanjih, ko lahko pritrdimo izjavi ene od predavateljic – če želimo iti naprej, je potrebno pogledat nazaj…

Da se tako veselo in uspešno oziramo nazaj na izvedeni tabor, pa gre velika zahvala soorganizatorjem – Slovenskemu energetskemu forumu in družbi Kostak d.d., sofinancerjem  – Občini Krško in Ministrstvu za okolje in prostor ter donatorjem – Prosigma d.o.o., Kostak d.d. in Bramac d.o.o. ter seveda vsej organizacijski ekipi.

Zeleni festival 2008

Četrti Zeleni festival smo pod sloganom »Dober potrošnik  – slab okoljevarstvenik?« razširili tudi na nekaj drugih krajev v regiji Posavje in ga tudi terminsko okrepili.

Osrednji, strokovni del festivala je bil posvet, 21.4.2008, na katerem so ob sodelavcih zavoda sodelovali Lidija Živčič iz društva Focus (Trajnostna potrošnja), Tone Hrovat s Srednje kmetijske šole Grm (Regionalno ali globalno, premislimo ob nakupu živil), dr. Ana Vovk Korže iz Inštituta za promocijo varstva okolja (Okolje in ekoremediacije) in podjetje Kostak d.d. (Embalaža — koliko in kam bi z njo?).  Ob tem pa predstavili tudi prvo številko  časopis Zeleni krog.

Pred tem smo 19.4.2017 z Meto Vrhunc izvedli delavnico biodinamičnega kmetovanja, 20.4.2008 Pohod po Čateževi energijski poti na Šentvid nad Čatežem, 22.4.2008 pa še predavanje Antona Komata na Trnovcu v občini Sevnica z naslovom “Srečna bebavost potrošništva“ .

Z dvodnevnim predvajanjem dokumentarnega  filma (22. in 23.4.2008) »Kruh naš vsakdanji» se je k festivalskemu dogajanju pridružil tudi Kulturni dom Krško, z Ekotržnico za osnovne šole in Šolo varčne vožnje pa  17.5.2008 ponovno tudi podjetje Kostak d.d.

Zeleni festival 2007

Tretji Zeleni festival smo postavili ob bok Dneva Zemlje pod skupnim sloganom »Naj zadiši po koži Zemlje« in se posebno pozornost tako dali tlem, prsti. Tokrat smo ga prvič razširili na več dni in več lokacij,  k sodelovanju a pritegnili različne organizacije. 20.4.2007 smo v Kulturnem domu izvedli strokovni posvet, na katerem so sodelovali, dr. Anna Volk Korže iz  Inštituta za promocijo varstva okolja (Prst kot naravno telo Zemlje, eden od pokrajinotvornih elementov), Marko Zupan iz Centra za pedologijo in varstvo okolja (Degradacija tal in ukrepi za zaščito tal), Anton Komat (Prst je življenje in daje življenje) in Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije (Odlagališča in odpadki v občini Krško). 21.4.2007 so se festivalskemu dogajanju pridružili tudi v podjetju Kostak d.d. z Ekotržnico osnovnih šol, v popoldanskem času pa smo dogajanje prestavili na Senuše, na sedež krajevne skupnosti, kjer smo uvodoma posadili drevo skorš, nato pa prisluhnili strokovnjakom s podorčja kmetijstva – Tonetu Hrovatu s Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto (Regionalno ali globalno – premislimo ob nakupu živil), dr.Martini Bavec s Fakultete za kmetijstvo UNI MB (Kakovost hrane v odvisnosti od načina pridelave ter Ekološko vrtnarjenje in alternativne rastlinske vrste kot vir zdravo pridelane hrane), Mateji Strgulec s KGZ Novo mesto (Možnosti in priložnosti za ekološko kmetovanje v Posavju oz. Sloveniji) in Meti Vrhunc iz Društva Ajda (Biodinamično kmetovanje). Udeleženci pa so ob tem uživali tudi v dobrotah ponudnikov ekološko pridelane hrane. Na zadnji dan festivala, 22.4.2007, pa smo izvedli še pohod od Senuš do Ajdovske jame, obiskali tudi to kamenodobno svetišče in si ogledali ob tem še razstavo prazgodovinske keramike,  v nadaljevano pa v Drenovcu tudi najstarejše drevo skorš v Sloveniji, Smolinsko jezero in Eko kmetijo Kerin na Straži pri Raki.

Delavnica izdelovanja prazgodovinske keramike

Med decembrom 2006 in februarjem 2007 smo v obsegu 30 ur v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice organizirali delavnico izdelovanja prazgodovinske keramike.

13 udeležencev je spoznalo in se poskusilo v oblikovanju gline po tehnikah iz prazgodovine (mlajša kamena doba, železna doba), ornamentika na prazgodovinski keramiki skozi različna obdobja – od mlajše kamene dobe do antike ter pripravo peči in žganje gline v kopi oz. v poljski peči.

Delavnico sta izvajala restavratorja Posavskega muzeja Brežice, Jože Lorber in Darko Prah, ornamentiko pa je predstavila arheologinja iz istega muzeja, Alenka Jovanovič.

Nastali so zanimivi izdelki, ob tem pa tudi veliko občudovanje spretnosti nekdanjih ljudi, ki so očitno z veliko slabšo tehnologijo uspeli izdelovati lično keramiko s precej tanjšimi stenami, kot je to uspelo nam. Zanimiva je bila tudi izkušnja peke gline v poljski peči.

Izdelkov so bili v času Zelenega festivala 2007 na ogled na notranji strani levega vhoda v Ajdovsko jamo.

Delavnico so podrli Občina Krško, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Tondach Slovenija d.o.o.

Poletni tabor železnodobne kulture

Poletni tabor železnodobne kulture

Med 24.  junijem in 2. julijem 2006 smo  izvedli  poletni tabor »Ustvarjalna kultura železne dobe«, v okviru katerega  smo se posebej osredotočili na zapuščino Keltov, ki so v času mlajše železne dobe pustili pomemben pečat tudi v Posavju. Čeprav interpretacija bazira na materialnih ostankih in redkih pisnih virov, zlasti rimskih, pa je ravno z ostankov njihovih predmetov, izredno umetelno oblikovanih, lokacij njihovih gradišč in svetišč  ipd., možno sklepati na njihovo izredno spoštovanje sil Narave, česar bi se  morali ponovno naučiti tudi v sodobnem času. Marsikaj od tega starodavnega (tudi keltskega) izročila se je ohranilo na podeželju, kjer je bila vse do industrializacije povezanost z naravo še zelo močna.

Ni naključje, da smo tabor začeli s kresno nočjo, enim pomembnejših starodavnih praznikov, v nadaljevanju pa smo v nizu delavnic, predavanj in ogledov – muzejev in arheoloških najdišč v Posavju, Dolenjskem in preko meje na Budinjaku, spoznavali to obdobje zgodovine, se poskusili tudi v izdelovanju replik, kulinariki, spoznavali tudi simbologijo, duhovnost… Znanje so nam poleg različnih rokodelcev, samostojnih raziskovalcev keltskega izročila delili arheologi in restavratorji Alenka Jovanovič, Jože Lorber in Darko Prah (Posavski muzej Brežice), Borut Križ (Dolenjski muzej), Miha Mlinar (Tolminski muzej) in strokovni sodelavci Parka prirode Žumberak Samobosko Gorje.

Tabora, ki smo ga namenili najširšemu krogu zainteresiranim, strokovnjakom in ljubiteljem, se je udeležilo preko 30 ljudi, družin in posameznikov (5 iz Posavja, 1 s Koroške, 15 s Štajerske, 6 z Gorenjske, 7 iz Ljubljane, 2 iz Zasavja 2 in 1 s Posočja).

Izvedli smo ga v sodelovanju z Društvom Borov Log, podprla pa ga je tudi Občina Krško.