VarujVodo

V letih 2019 in 2020 smo sodelovali v regijskem projektu VarujVodo, sofinanciranem iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ki ga je vodila Občina Krško, sodelovale pa so še posavske komunale. Prispevek Zavoda Svibna v projektu je bil predvsem s postavitvijo pilotne rastlinske čistilne naprave, zasnovane iz treh zaporednih gred s ciljem ponovne uporabe odpadne vode v kmetijstvu. Kakovost tako prečiščene odpadne vode pa smo preverjali v okviru rednih fizikalno kemijskih analiz. Sodelovali pa smo tudi pri promociji, izobraževanju, osveščanju različnih ciljnih skupin, tudi skupnih izobraževalnih gradivih in filmih,  izvajali delavnice in predstavitve na terenu, zlasti prebivalcem iz območja Natura 2000 in kmetom z razpršenih območij poselitve v regiji Posavje. 

Več o projektu >>>

ŠK Veščine iz davnine

V prvi polovici leta 2026 smo naše raziskovanje ajdovskih (prazgodovinskih) obdobij izvedli tudi v obliki študijskega krožka Veščine iz davnine, s katerim smo nadgradili  aktivnosti iz preteklih let. Posebej smo se osredotočili na spoznavanje rokodelskih spretnosti Ajdov različnih obdobij, o čemer pričajo različne arheološke najdbe, vse izdelki pradavnih rokodelcev. Razpoložljive replike pa smo poskusili prenesti tudi v praktično rabo, kot naj bi jih uporabljali takratni ljudje.

V dobrih 60ih urah smo na več srečanjih praktično preskušali posamezne rokodelske veščine, obiskovali različna arheološka najdišča, muzeje, prebirali in pregledovali različna gradiva, ob tem pa izvedli tudi javne dogodke, na katerih smo poskusili materialno dediščino povezati tudi z nesnovno.

Z dogodkom pred Ajdovsko jamo smo sodelovali na Evropskih dnevih arheologije, pri tem pa svoje predstavitve tudi dramaturško nadgradili, posebej pa smo veseli, da nam je uspelo obiskati tudi muzej na prostem Keltsko selo Inđija, kjer smo se predstavili lokalni javnosti, z gostitelji pa izmenjali izkušnje v interpretaciji prazgodovinske dediščine.

Izkušnje sodelovanja v »plemenu« pa krepijo tudi siceršnje vezi med člani.

Naše spoznavanje in nadgrajevanje ajdovskih veščin pa se bo nadaljevalo – v takšni ali drugačni obliki.

ŠK Ljudsko petje za različne priložnosti 2025/26

V študijskem krožku »ŠK Ljudsko petje za različne priložnosti«, ki smo ga v sezoni 2025/26 izvedli tudi ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, se je 16 članov (včasih pa tudi več), različnih generacij iz posavskega podeželja, učilo petja ljudskih pesmi po ljudsko – na na posamezno tematiko, povezano s krogom leta, življenjskim krogom, življenja na podeželju. Ob tem smo spoznavali in predstavljali stare ljudske šege. Poudarek je bil na  petju  kolednic in šegah koledovanja skozi različna obdobja v letu (Trije kralji, Jurjevo, Kres). Ob teh pa smo se učili in javno nastopali tudi s pesmimi, povezanimi z vinom in vinogradništvom in ob materinskem dnevu.

Posebej smo spoznavali in se v okviru strokovne ekskurzije učili tudi belokranjskih ljudskih pesmi. sicer pa smo tudi tematiko naših srečanj povezali s posebnostmi letnega časa – kot npr. decembrske šege, Gregorjevo, vasovanja…

Izvedli smo tudi samostojne pevske dogodke, med katerimi smo posebej navdušeni nad   Vseslovenskim petjem s srci, ki ga počasi širimo še na ostale kraje in tudi druge skupine.

V študijski sezoni,  ki smo jo z zadnjim dogodkom Veščine iz davnine – od prazgodovine do ljudskih šeg tudi zaključili, smo skupaj opravili 55 ur.

Po poletnem oddihu in zaključenih glavnih kmečkih opravilih pa nadaljujemo. Veseli bomo še kakšnega, zlasti moškega glasu.

Ajdovski študijski krožek

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo dve sezoni – v letih 2021 in 2022 izvajali študijski krožek, v okviru katerega smo raziskovali še ostale »ajdovske« lokacije po Posavju – bodisi, da gre za ledinska poimenovanja oz. poimenovanja naravnih vrednot oz. arheoloških najdišč, bodisi, da so na posamezne lokacije vezane različne zgodbe iz ljudskega izročila. Zadali smo si cilj, da v vsaki posavski občini najdemo vsaj eno ajdovsko lokacijo, preverimo dostopnost in možnost umestitve v »posavsko ajdovsko transverzalo«…

Mapiranje in raziskovanje “ajdovskih” lokacij smo nato dopolnili še s spoznavanjem znanj, vrednot in veščin Ajdov, terenska druženja pa nadgradili še s predavanji, prikazi ipd., strokovno ekskurzijo… Pri tem smo spoznavali odnos Ajdov do narave, ajdovsko ustvarjalnost, prehrano Ajdov in posamezne veščine …

Študijski krožek je bil odlično obiskan, članstvo ponovno »vseposavsko« in različnih generacij.

Nadaljuje se tudi v nadaljnjih sezonah.

ŠK Stare pesmi in igre

V sezoni 2019/20 smo se z nekaj prekinitvami zaradi epidemije pripadniki različnih generacij iz različnih krajev Posavja  srečevali v okviru Študijskega krožka »Stare pesmi in igre« – z različno pevsko »kilometrino«, a vsi s srčno željo peti iz duše, za dušo, ob tem pa obuditi to staro “dušobožajoče” izročilo.

Družno smo ugotavljali, da je ljudska pesem, nekoč vsakodnevna spremljevalka dela in praznovanja, povsem izrinjena iz naših življenj, vse preveč je razvrednotena. Res je, da se lepše sliši iz izdelanih pevskih grl, a petje je pravica in potreba vsakega. Med petjem se sproščajo endorfini, ki nas zdravijo in osrečujejo ter delajo bolj ustvarjalne. Če pa se glasovi naših grl povežejo v čudovito harmonijo večglasja, te vibracije ne učinkujejo dobro le na naše fizično in čustveno telo, ampak na ves prostor in ljudi, ki so v njem. Skupina se med petjem neverjetno poveže, postane eno. Prastare melodije in ritmi pa nas povežejo tudi z ritmom pokrajine, v kateri bivamo.

Nabor pesmi je bil na vsakem srečanju povezan z letnim časom in prazniki – decembrski bolj z božično – novoletni šegami, januarski s »sredozimci« in poročnimi šegami (nekoč je bilo na kmetih v tem času največ porok), zapeli smo tudi Prešernove pesmi (na ljudske melodije),  pa izpostavili pustne šege v februarju, se učili tudi osnovnih korakov starih ljudskih plesov, med epidemijo peli tudi kar vsak doma s pomočjo pesmaric in posnetkov, jeseni pa zaključili v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja – in peli, namesto da bi brali, ljudske pripovedne pesmi. Nismo vadili za nastope, ampak peli za lastno dušo, medse pa smo vsakič radi povabili tudi kakšnega obiskovalca.

Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih

Med 1.2.2013 in 28.2.2014 smo uspešno izvedli projekt “Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih” oz. krajše »Trajnostni sadovnjaki«. Projekt je bil  sofinanciran iz sredstev Leader in je bil leta 2012 izbran na javnem pozivu LAS Posavje. Nastal je po principu »od spodaj navzgor«, saj je pobuda za projekt nastala v okviru NVO in malih kmetov, ki zaradi navezanosti na svoj kraj vztrajajo na hribovitem delu posavskega podeželja ter hkrati vidijo priložnost za svoj razvoj v naravnih in kulturnih danostih. Potekal je na območju celotne regije Posavje, v njem pa smo sodelovali zasebno podjetje – kmetija Verbena d.o.o. iz Okroglic, Javni zavod Kozjanski Park in nevladni organizaciji – Zavod Svibna z Brezovske Gore in Kulturno društvo Svibno.

Skladno z razpisnimi določili smo še 5 let po oddaji poročila o izvedbi projekta zagotavljali t.i. trajnost projekta in skrbeli za rezultate – učne sadovnjake, izobraževali, izposojali opremo, promovirali… Leta 2019 je bilo zaključeno tudi to obdobje, a so zaradi pomembnosti, ki jih travniški sadovnjaki ponujajo v našem okolju postali ena od stalnih dejavnosti Zavoda Svibna.

Več o projektu >>>

ŠK Staro izročilo za nove dni

Staro izročilo, izkušnje in modrosti z urbanizacijo podeželja vse hitreje izginjajo. Da bi ga vsaj del tega izmaknili pozabi, smo v  sezoni 2018/2019 v študijskem krožku zlasti v pogovoru s starejšimi člani krožka, nekaj drobcev zabeležili – zaenkrat v obliki e-brošure,  dostopne na tej spletni strani  vsem ostalim raziskovalcem in ljubiteljem izročila.

Raziskovali smo predvsem izročilo bližnjega območja (Krško gričevje), primerjalno pa tudi ostala. Obravnavali smo lokalne zgodbe o Ajdih, povezane tudi z “ajdovskimi” arheološkimi najdišči v bližini, pustne in kresne šege, predvsem pa navade in opravila oz. zgodbe iz polpreteklega življenja malih hribovskih kmetij (kolatev in kop v vinogradu, pušešenk in vinovožnja, odnos do vode, življenje skupnosti, prisotnost ljudske pesmi, zdravilnost sadnih dreves), v goste povabili priznano raziskovalko ljudskega izročila Dušica Kunaver in Mario Ano Kolman,  petje ljudskih pesmi in romarsko izročilo doživeli v okviru strokovne ekskurzije, zgodbe pa javno delili na dveh junijskih dogodkih v bližini Ajdovske jame. Del raziskanega gradiva smo zbrali v e-brošuri, ki je na voljo na tej spletni strani.

Zaključno srečanje in javno predstavitev smo izvedli v okviru dogodka V gozd po navdih za trajnostno skupnost.

Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Brošura >>>

ŠK Samooskrbna skupnost 2

»Samooskrbna skupnost« se je v svoji tretji sezoni  2018/2019 srečavanja in učenja osredotočila na teme, povezane s skrbjo za lastno zdravje in gozdom, drevesi. Veliko lahko za svoje zdravje naredimo zlasti z zdravo pridelano hrano in uživanjem neoporečne čiste vode, kar je večkrat izpostavil Anton Komat na uvodnem srečanju  sezone. O naravnih rešitvah, ko že boli, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, učili smo se tudi tui-na masaže, zdravljenja s kristali… Posebej smo se ukvarjali tudi z gozdom in drevesi, v okviru strokovne ekskurzije pa smo obiskali tudi učni poligon samooskrbe Dole.  Z delom smo zaključili 22. septembra 2019 z javnim dogodkom, ki smo med drugim posvetili tudi evropskemu dnevu trajnostnih skupnosti.

Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

ŠK Samooskrbna skupnost 1

V sezoni 2016/17 smo začeli s študijskim krožkom na temo samooskrbe, s ciljem, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čimmanj obremenimo okolje in svoje zanamce. Potrebo po tovrstnih znanjih so izrazili tako pripadniki srednje generacije kot tudi starejši, ki si želijo ob tem tudi aktivne prisotnosti v skupnosti. Veliko tem smo že obdelali, veliko pa jih je še ostalo. V novi sezoni 2017/18 smo v študijskemu »Samooskrbna skupnost« posvetili pozornost po uvodnih izročilnih srečanjih, s katerimi smo jačali vezi skupnosti (druženje ob ljudski pesmi, trikraljevsko koledovanje), smo spoznavali ozadja in možnosti naravnega zdravljenja borelioze, kako krepiti naše rastline v vrtovih, sadovnjakih in na poljih z naravnimi pripravki oz. kako dobiti od rastlin čimveč, organizirali smo etnokulinarični večer in preskušali stare recepte iz lokalnega okolja, seznanili smo s etudi z možnostjo samooskrbe z električno energijo, srečanja v sezoni 2017/18 pa zaključili s predstavitvijo inovativnih rešitev v kmetijstvu oz. vrtnarstvu.
Nadaljujemo pa v novi sezoni.

Zeleni festival 2018

V okviru spomladanskih dogodkov 2018, povezanih v tradicionalni Zeleni festival, smo se v Zavodu Svibna obeležili nekatere mednarodne dneve – zdravja, Zemlje in  dreves s ciljem spodbuditi uvajanje različnih  trajnostnih praks, odgovornega odnosa do okolja in naravnih virov in ob tem graditi zdravo skupnost po principih samopomoči. Hkrati pa smo tokratni festival povezali še z  Evropskim letom kulturne dediščine, saj se zlasti skozi našo nesnovno dediščino odraža naš odnos do narave, se odraža naša kulturna krajina, pestrost in avtohtonost kulturnih rastlin.

Tako smo v pogovoru z raziskovalcem staroverskega izročila v Posočju Pavlom Medveščkom Klančarjem slišali, da niti ni šlo toliko za staro vero kot način življenja, ki je bil zaradi težkih bivanjskih razmer močno povezan z naravo. Podobno nam je od zdravilnosti dreves predstavila tudi Andreja Novak in tudi razloge, zakaj se pri vrtno hortikulturnih ureditvah zasajuje točne določene grmovnice in drevesa.

Naša dediščina, ki se odraža v kvaliteti našega okolja, so tudi odpadki v naravi – in tako smo tudi letos organizirali čistilno akcijo, hkrati pa z Jernejem Božičem razpravljali, kako s pomočjo sodobnih tehnologij (kot so npr. sončne celice) tudi na ravni samooskrbe prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja.  S Klavdijo Božič smo se ob mednarodnem dnevu zdravja učili tudi nordijske hoje, ki čeprav izhaja iz drugega kulturnega okolja, tudi pri nas postaja vse bolj popularna in zdrava oblika rekreacije v naravi.

Posamezni dogodki so bili tudi del srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2017/18, in sicer Energija prostora, Samooskrbna skupnost in manjkajoči koščki zgodovine. Dogodke pa je delno sofinancirala tudi Občina Krško.

O Zelenem Festivalu 2018 tudi v Posavskem Obzorniku >>>