Ekoremediacije vodnih zadrževalnikov

V času med avgustom 2013 in aprilom 2014 smo v Zavodu Svibna skupaj z Ekološko kmetijo Kuštrin z Metnega Vrha nad Sevnico izvedli projekt sonaravne revitalizacije vodnih zadrževalnikov.

Kmetija Kuštrin je na svojem posestvu že imela narejeni dve vodni akumulaciji za potrebe namakanja, vendar je zaradi načina gradnje ter posledičnega pomanjkanja osnovnih ekoloških funkcij prihajalo do evtrofikacije in slabšanja vode do te mere, da ni bila primerna niti za namakanje.

Izziv projekta je bil predvsem izboljšati kvaliteto vode v zadrževalnikih in povečati namembnost le teh. Po dosedanji gradnji sta vodna zadrževalnika bila videti kot nekakšen tujek, oziroma se estetsko nista vključevala v okolico.

Ob omejitvi na dosedanje površine je bil cilj sanirati vodne zadrževalnike s sonaravnimi načini revitalizacije, ki bodo povečali ekološke procese v njih, značilne za naravna “zdrava” jezera z namenom izboljšanja kvalitete vode. Ob tem je bilo potrebno sanirati zadrževalnike na način, ki bo te glede na obstoječe stanje in določene omejitve, kar najbolj približal zlitju v naravno okolje.

Glede na želje lastnikov in omejitve prostora nam je uspelo izvesti sonaravno revitalizacijo vodnih akmulacij na način, da smo hkrati povečali tudi njuno namembnost. Poleg zadrževanja vode za namakanje objekta predstavljata tudi požarna bazena, nadomestni habitat za nekatere obvodne in vodne živali (žabe, kačji pastirji,…) v večjem zadrževalniku pa je možno v poletnih mesecih tudi zaplavati.

Tečaj za permakulturno načrtovanje

Med 13. aprilom in 8. junijem 2013 smo v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki organizirali tudi 72-urni tečaj za permakulturno načrtovanje, ki so ga izvedli permakulturni učitelji v sklopu Društva za permakulturo Slovenije.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine…

Če se ozremo po starih travniških sadovnjakih, ki določajo krajino posavskih gričev, zlahka ugotovimo, da so naši predniki pri gospodarjenju upoštevali  večino od permakulturnih načel, saj so travniški sadovnjaki najodločnejši približek naravnega habitata. Permakultura in vzgoja travniških sadovnjakov imata tako marsikaj skupnega. Sadjarska znanja pa lahko v odličnem dopolnjevanju s permakulturnimi omogočijo uravnotežen, trajnostni, razvoj tudi na odročnih predelih Posavja..

Vsebina tečaja je bila zastavljena po mednarodnih standardih s ciljem udeležence pripraviti na   permakulturno načrtovanje življenjskega okolja in tudi možnostjo pridobitve mednarodne permakulturne diplome. Bolj kot diploma pa je bistveno, da permakultura spreminja življenja…

Zeleni festival 2013

Z dogodki Zelenega festivala 2013 smo ob tradicionalni obeležiti mednarodnih okoljskih dni posebej izpostavili Mednarodno leto sodelovanja na področju voda.

3.4.2013 smo organizirali Okroglo miza o agrarnih skupnostih , ki jo je vodil g.  Tine Premrl.

6.4.2013 smo izvedli čistilna akcija  po vasi in okolici , nato pa še predavanje  Saša Obolnarja »Zanimivosti povodja potoka Senuše in kaj nam sporočajo«. Po predavanju pa je sledil še obisk Ajdovske jame (naravne vrednote državnega pomena) s svetilkami.

22.4.2013 je potekalo Permakulturno srečanje ob Dnevu Zemlje, ki ga je vodila permakulturna učiteljica Jožica Fabjan. Predavala je o integrirani skrbi za škodljivce in družinskem vrtu za prehrano, kot simbolni prispevek ob Dnevu Zemlje pa so udeleženci zasadili sencoljubne rastline v  nedavno zasajenem sadovnjaku.

25.4.2013 smo organizirali Pohod po Dunajski poti, v okviru katerega smo obiskali tudi staroselsko gradišče in zdravilne točke na Dunaju nad Krškim, ki smo  ga 21. maja 2013 prostovoljno uredili ter sanirali posledice snegolomov. S pohodom smo obeležili  dan biotske raznovrstnosti, dan parkov, mednarodno leto sodelovanja  na področju voda, dogodke pa umestili tudi v Teden vseživljenskega učenja in 2. posavski festival pohodništva. Zaključili smo ga   pred Ajdovsko jamo z večernim opazovanjem netopirjev.

Dediščina rži

O študijskem krožku »Dediščina rži«

V času  stiske in pomanjkanja ter tudi zavesti, da je hrana, pridelana doma, veliko bolj zdrava, se ljudje vse bolj nagibamo k samooskrbi in se  oziramo nazaj tudi k preverjenim, utečenim starim praksam.

Na prijazno povabilo ene od  stalnih članic naših študijskih krožkov, smo se tako v letu 2012 lotili spoznavanja uporabnosti rži, tega že pozabljenega žita.

Tudi tokrat so bili naši cilji vzajemno in igrivo učenje, druženje in spoznavanje oseb različnih generacij, družbenih stanov in predznanj.

Ob raziskovanju različnih gradiv smo spoznali, da je rž po krivem spregledano žito, ki je skozi zgodovino od mlajše kamene dobe sem reševala lakoto zlasti na območjih, ki so bila za ostala žita premrzla. Hkrati pa je tudi zelo koristna – tako pri izboljšavi tal kot zdravja (pomaga pri slabokrvnosti, sladkorni bolezni, kožnim boleznim ipd.), posebej pa so jo radi sejali zaradi njene dolge slame, uporabne v stavbarstvu.

Ker smo prišli v čas, ko je ponovno priporočljivo izkoristiti vse naravne danosti, vključno z lastno energijo, in pri tem čim manj trošiti neobnovljive vire energije, smo se lotili raziskovanja starih opravil s starimi orodji, pa tudi sodobnimi, če so pri roki in ne trošijo dodatne energije.

Žetev v zgodnjem poletnem jutru je  morda za koga naporna, doživetje pa prečudovito. Tudi zaradi šeg, ki sodijo zraven… od malice na njivi, igrivih nagajanj  npr. z živimi prevesli, tekmovanji ali bežanji pred zadnjim snopom, molitvijo ob jutranjem zvonjenju, ljudsko pesmijo…

Pravi raziskovalni podvigi so bili,  ko smo iskali stara orodja, ki jih hranijo le redko kje. Celo obnoviti jih je bilo potrebno, za kar pa tudi mojstrov ni več… Pa vendar so na njivi in kasneje na dvorišču zazveneli srpi, kosa z loparji, pajkel, grablje, rešetka, cepci, grablje za škupo oz. »barbka«…

Delo študijskega krožka smo javno predstavili konec 29.9.2012 ob Dnevih evropske kulturne dediščine – v sliki in besedi, predvsem pa smo se družno igrali in učili v uporabi cepcev in škupanju… Pa tudi ržene jedi smo pokušali, ob teh pa si privoščili tudi ostalo hrano, ki se za likof spodobi.

Ob lepih spominih na prijetna srečanja bo ostal tudi video zapis >>>,  pa tudi želja po podobnih nadaljnjih akcijah.

Zeleni festival 2012

V okviru Zelenega festivala 2012 smo v Zavodu Svibna obeležili tri pomembne okoljske datume – mednarodni dan voda, mednarodni dan zemlje in mednarodni dan biotske pestrosti. Nekateri od dogodkov so namenjeni tudi obeležitvi 20. obletnice razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, drugi pa mednarodnemu letu netopirjev.

Mednarodnemu dnevu voda (24.3.2012) je posvečena organizacija in izvedba čistilne akcije divjega odlagališča v kraškem dolu, ID odlagališča 6177 (v sklopu akcije Očistimo Slovenijo) ter predavanje o krasu krškega gričevja, pomenu izvirov in ogled Ajdovske jame v izvedbi Saša Obolnarja, Mojce Platinovšek in Bernardke Zorko.

  1. 4. 2012 smo v Mestnem muzeju Krško v sodelovanju s Kulturnim domom Krško predstavili monografijo Ajdovska jama, ki jo je konec leta 2011 izdala Avstrijska akademija znanosti na osnovi skupnih raziskav Inštituta za paleontologijo Univerze na Dunaju, Geološkega zavoda Slovenije ter Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodek je posvečen 20. obletnici razglasitve Ajdovske jame pri Nemški vasi za kulturni in zgodovinski spomenik. Na predstavitvi je sodelovalo 6 predavateljev (2 iz Avstrije in 4 iz Slovenije, vsi z uglednih raziskovalnih inštitucij). Po predstavitvi je sledil obisk Ajdovske jame in druženje z razpravo.

15.4.2012 smo organizirali predavanje  in predstavitev knjige »Živeti z naravo«, avtorjev Slobodane Slak in Sebastjana Gregoršanca, v okviru katerega so bile predstavljene teme gradnja z naravnimi materiali, prehrana, nega otroka, odpadne snovi, kako se v vsakdanjem življenju izogniti nepotrebnim stroškom,…

22.4.2012 smo organizirali predavanje in delavnico Permakulturni vrt in visoka greda v  izvedbi permakulturne učiteljice Jožice Fabjan.

Dan biotske raznovrstnosti in mednarodno leto netopirjev smo obeležili  25.5.2012 z večernim dogodkom, posvečenim netopirjem z naslovom Dan mladosti z netopirji. S krajšim predavanjem o življenju in koristnosti netopirjev je sodelovala Alenka Petrinjak, članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, druženje pa smo zaključili z večernim opazovanjem netopirjev pred Ajdovsko jamo..

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

V mednarodnem letu gozdov in deloma še izven njegovih okvirov smo v Zavodu Svibna  sodelovali v projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, ki ga je koordiniral vodilni partner KTRC Radeče.

Projekt je bil uvrščen v letni izvedbeni načrt Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010 (LIN LAS Posavje za leto 2010) in na podlagi potrditve letnega načrta s strani MKGP sofinanciran iz nepovratnih sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.

S projektom smo zbirali podatke o raznovrstnosti in količini gozdnih sadežev v Posavju ter hkrati tudi podatke o obremenjenosti posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdih sadežev. Hkrati pa smo zbirali informacije o različni uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji.

Tako smo v zimski sezoni 2011/2012 spoznavali posamezne vrste gozdnih sadežev, čas nabiranja, rastišča, uporabo, sušenje, shranjevanje oz. skladiščenje, zbirali in preskušali posamezne recepte – za jedi, zdravilne pripravke iz posameznih gozdnih sadežev, spoznavali in preskušali uporabnost nekaterih manj znanih gozdnih sadežev v kulinariki in zdravilstvu.

Srečanja so se odvijala vsak četrtek vse do 17. marca 2012, ko je bil zaključek in druženje z ostalimi študijskimi krožki, ki so se v sklopu projekta odvijali po Posavju. Vsem prisotnim smo predstavili svoje delo v sliki in celo avtorski glasbi enega od članov, v pokušino smo med drugim prinesli  tudi želodov kruh, želodovo kavo in bezgov šampanjec.

Več o projektu lahko izveste na spletnih straneh vodilnega partnerja v projektu.

Rekonstrukcija srednjeveških oblačil

O študijskem krožku »Rekonstrukcija srednjeveških oblačil«

 

V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Svibno in Turističnim društvom Svibno izvajali študijski krožek  na temo izdelave srednjeveških oblačil.

Pobuda je nastala iz potreb po ustrezni opravi turističnih vodnikov na Svibnem in igralcev, ki uprizarjajo legendo o Vilijemu Ostrovrharju. Raziskovanje, izobraževanje in delo članov krožka zelo pestrega sestava sta vodili mag. Irena Ina Čebular in Helena Podlesnik, v gosteh pa smo imeli tudi z gospo Olgo Marguč s Fakultete za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, ki nam ob uvodnem predavanju je podala osnovne napotke pri izdelavi rekonstruiranih oblačil in pripravila izbor slikovnega gradiva.

Na tedenskih srečanjih smo na podlagi scenarija gledališke igre o Viljemu Ostrovrharju v sodelovanju z režiserjem Jožetom Mahnetom preučevali oblačilni videz Evrope 12.-14. stoletja in naredili izbor skic za različne like v igri. V praktičnem delu pa smo se učili izdelati francoski prekriti šiv, ki se je nekoč uporabljal za izdelavo perila in oblačil , naučili smo se všiti t.i. kozo za podpazduho, pregledali smo razne ročne vbode in proučili možnosti njihove uporabe. Naučili smo se jemati mere igralcem, pripravili smo kostumske skice in na osnovi teh pripravili kroje za nekaj osnovnih likov domače svibenske gospode. Precej časa smo se ukvarjali tudi z raziskovanjem  in izborom ustreznih materialov, ki so tudi precej dražji od siceršnjih (lan, usnje, žamet, brokat…)

Spoznavali smo se tudi z izdelavo verižnin in obdelavo usnja, proučili obutev tistega časa ter ostale usnjene pridatke.

V drugi sezoni dela študijskega krožka smo zaključili izdelavo vseh kostumov za potrebo izvedbe tragedije o Viljemu Ostrovrharju, bolj intenzivno so se vključili izdelovalci  verižnin, usnjenih pridatkov in kovač.

Izvedli smo tudi več predstavitev oblačil javnosti in tako pridobili še več podpore, ki je nato doživela svoj vrh ob uprizoritvah  tragedije o Viljemu Ostrovrharju .

Delo smo si razdelili takole:

  • Raziskovanje, kostumografija: Ina Čebular in Helena Podlesnik
  • Ročno in strojno šivanje oblačil:  Branka Obolnar, Sonja Lindič, Marta Starina, Katarina Lazar, Vera Muri, Irena Sotlar, Tanja Kosem
  • Izdelava  verižnin: Stojan Schaffer, Manca Medved, Hinko Medved mlajši, Janez Renko, Urška Renko,  Janez Starina, Tomaž Levin
  • Izdelava mečev, ščitov in oklepov: umetnostni kovač Martin Oblak
  • Izdelava čevljev: Emil Stopar
  • Izdelava torbic: Janez Jasenc
  • Raziskovanje, organizacija: Jure Renko, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

V letih 2009 in 2010 smo v sodelovanju z vodilnim partnerjem Center za razvoj podeželja Posavje in Kmečko zadrugo Sevnica v okviru projekta »Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju«, sofinanciranega iz sredstev Leader –  Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ugotavljali, ali na območju LAS Posavje obstajajo možnosti za samooskrbo, oziroma kakšna je stopnja samooskrbe s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki iz skupine žit, sadja, zelenjave in mesa v shemah kakovosti (integrirano in ekološko) ter kakšne so možnosti za uvajanje lokalno pridelane hrane v javne ustanove (vrtci, šole, bolnišnica, domovi za ostarele v Posavju).

V okviru projekta smo na treh lokacijah v Posavju izvedli srečanja in predstavitve ciljev in namena projekta lokalnim pridelovalcem – ekološke in integrirane pridelave, jih nato obiskali na kmetijah in pridobili podatke o letnih količinah posamezne vrste pridelkov in predelanih izdelkov, razpoložljivih za trg ter možnostih za povečanje proizvodnje. V zavodu smo se pri posej osredotočili na ekološke kmete – takrat je bilo v Posavju registriranih 60 ekoloških kmetov, največ v občini Sevnica.

Večina udeležencev je projekt podprla, poudarili pa so vlogo državne  in lokalne politike pri vzpostavljanju pravnih okvir za zaščito lokalnega oz. nacionalnega interesa – da imajo domači pridelki prednost pred uvoženimi, saj s tem omogočajo preživetje lokalnega prebivalstva, hkrati znižajo stroške transporta in skrajšajo prodajne poti, znatno manj onesnažujejo in vsebujejo tudi veliko manj škodljivih snovi. Dodatno vlogo bo moralo narediti osveščanje potrošnikov, pri organizaciji prodaje pa se naj vzpostavi zaupanje med proizvajalci, trgovci – organizatorji prodaje – in končnimi potrošniki.

Organizirali smo tudi srečanje z organizatorji prehrane zainteresiranih posavskih vrtcev, šol, domov starejših občanov in oskrbovancev ter regijske bolnišnice. Izpostavili so težave, s katerimi se srečujejo pri javnem naročanju lokalnih pridelkov in živil, saj je poleg zavezujočega kriterija (najugodnejša cena ponudnika) potrebno zagotoviti tudi zadostne in kontinuirane količine pridelkov ter konstantno kakovost, kar je posameznega manjšega ponudnika (kmeta) pogosto neizvedljivo.

V okviru projekta smo si ogledali tudi dobro prakso in izkušnje v Prekmurju (Center za zdravje in razvoj Murska sobota, Ekološki center Svit, Zadruga Pomelaj),  v sklepnem delu projekta pa je bil izdelan strateški dokument – Strategija lokalne trajnostne oskrbe s hrano v Posavju, s katero so bili postavljeni standardi in izdelan model za oskrbovanje javnih institucij z lokalno pridelano hrano.

Poletni tabor permakulture

Poletni tabor permakulture

Med 25. in 29. avgustom 2010 je 25 udeležencev različnih starosti in iz različnih krajev Slovenije preživelo čudovite poletne dni v Koči na Magolniku in okolici v okviru poletnega tabora, ki ga je sofinancirala Občina Krško.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Ena od splošno sprejetih definicije permakulture je: Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.

Na taboru so udeleženci spoznali osnovne pojme permakulture: načela, permakulturno načrtovanje posesti z upoštevanjem tokov, virov, potreb in želja, spoznali smo praktične izkušnje posameznih permakulturnih kmetovalcev v živinoreji in vrtnarjenju, spoznavali gradbene materiale v okolici ter pripravili iz njih izolacijo, omet, zidake. Ob zaključku pa izvedeli še nekaj praktičnih nasvetov, kako negovati svoje telo po permakulturnih principih. Spoznali pa so tudi, kako funkcionira zelena trgovina oz. zeleni denar.

Udeležencem so znanje delili Janez Božič, Primož Krišelj, Marjana Kos, Miro in Metka Žitko, Jožica Fabjan in Nara Petrovič, pri organizaciji, dobremu vzdušju in gostoljubju pa sta pomagala tudi Turistično društvo Svibno in KTRC Radeče.

Zeleni festival 2010

Tema Zelenega festivala 2010, ki je potekla med 21. marcem in 22. majem 2010 na več lokacijah po občinah Krško in Radeče, je bila Biotska raznovrstnost s ciljem obeležitve Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti. Tako smo 21.3.2010 poslušali predavanje Antona Komata »Vzgoja domačih semen za bogastvo in neodvisnost«, 22.3.2010 doživeli Prikaz obnovitvene rezi visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki ga je izvedel Janez Gačnik, 7.4.2010 izvedli Naravoslovno potepanje po Podjami in obisk Ajdovske jame, 18.4.2010 organizirali posvet »Grajski hrib Svibno – naravni rezervat?«, na katerem so sodelovali Dušan Klenovšek, Jože Prah, Tanja Kosar, 21.4.2010 še predavanje Dušana Klenovška »Zakladi posavske narave«, 23.4.2010 predavanje Franca Kotarja in Janija Gačnika »Travniški sadovnjaki in njihov pomen« in ob tem posadili tudi eno sadno drevo, 18.5.2010 večerno predavanje in opazovanje netopirjev pred Ajdovsko jamo,  k izvedbi dogodkov pa so se nama pridružili tudi KTRC Radeče, ki je 13.5.2010 izvedel Zeleni večer na Magolniku, Kulturni dom Krško v izvedbi srečanja 21.5.2010 Kako z zelenimi dejavnostmi kvalitetno preživeti«, na katerem je na temo  Eko turizem in permakultura predaval Domen Zupan iz Zavoda Ekovas, svojo ekološke kmetijo pa je kot primer dobre prakse predstavil ekološki kmet Zvone Černelič. 22.5.2010  pa je že tradicionalno, ekološka tržnica s predstavitev ekoloških krožkov OŠ in SŠ v Občini Krško ter ekoloških kmetov iz Posavja sodelovalo podjetje Kostak d.d.