Na Valentinovo se tudi v Zavodu Svibna pridružujemo letošnji promociji dela nevladnih organizacij >>> ValentiNVO. Kot nevladna organizacija s statusom javnega delovanja na področju varstva kulturne dediščine, tokrat izpostavljamo naše “ljubezni”, kaj imamo radi.
Na FB>>>
…res lepa pobuda. Obenem iskrene čestitke naši predsednici, da zmore tako zavzeto spremljati in soustvarjati vse te dogodke. Sam se v zadnjem času žal ne uspem pogosto vključiti, z veseljem pa prebiram o dogajanju, vabilih in utrinkih. Zavod Svibna pripravlja zanimive vsebine, ki povezujejo ljudi ter negujejo našo kulturno in naravno dediščino, kar je dragoceno in vredno ohranjanja. Veselim se, da se ob naslednji priložnosti spet srečamo v živo. (Vane Urh)
Moja pot v »Svibno« je potekala čisto naravnim potom. Ko sem se preselila v Brezovsko Goro, sem želela na nek neobvezujoč način pripadati in biti vključena v skupnost. Društvo mi je to omogočilo – sprejeli ste me odprto in srčno. In res je Zavod Svibna nekaj posebnega. Pokriva področja, ki jih drugje skoraj ni, in ustvarja prostor, kjer se vsak lahko izrazi ter prispeva na svoj način. Toliko različnih ljudi pod eno streho! Pojemo, se družimo, se učimo in se imamo lepo. Najlepše pa je to, da vsak nesebično deli svoje znanje, izkušnje in talente z drugimi. Predvsem pa sem iskreno hvaležna Bernardki in seveda tudi Sašu, ker se nas še nista naveličala, da s tolikšno predanostjo vodita in povezujeta skupino ter da velikokrat skupne interese in naše dobro počutje postavljata pred svoje osebne želje. Hvala obema za vso energijo, potrpežljivost in srčnost. Res sem vesela, da sem del tega društva. (Andreja Brence)
Oj, še na kratko z moje strani: že več kot 20 let se udeležujem dogodkov, ki jih organizira Zavod Svibna: najprej kot članica keltskega plemena, saj me je na nezavedni ravni privlačilo obdobje v zgodovini, ki so ga zaznamovala keltska plemena, z bogato dediščino tudi na območju današnje Slovenije. Obiskovali smo (in jih še vedno) najdišča v domovini in tujini, spoznavamo kulturo in način njihovega življenja, opremili smo se z oblačili, orodjem in orožjem, slavimo keltske praznike z obredi zahvale za letino, za blagost narave, za naklonjenost bogov….. Z leti je bilo vse več zanimivih dogodkov, povezanih z našo kulturno in naravno dediščino, s tem je rasla in se razvijala tudi udeležba – postali smo skupnost, ki si deli vrednote, zavezanost naravi, ohranjanju tradicije, izmenjavi izkušenj in znanj. Motor vsega dogajanja je naša Bernardka, ki jo sprejemamo kot voditeljico in vir idej z duhovno močjo. (Jolanda Gobec)