Gnoj je zlato

O študijskem krožku »Gnoj je zlato« 

V sezoni 2014/2015 smo se s študijskim krožkom »Gnoj je zlato« pridružili obeležitvi mednarodnega dneva tal, temu pomembnemu viru življenja in preživetja, ki pa smo ga še ne v stoletju zaradi nepoznavanja, malomarnosti, pohlepa, tako oslabiti, da ponekod poti nazaj ni več.

Tudi v Sloveniji je rodovitnost prsti precej slabša, kot je bila. Še tako pomembne mikroorganizme in ostala živa bitja v tleh smo s kemičnimi snovmi uničili, s težkimi stroji zbili tla, svoje na nezastrtih tleh naredijo voda, veter, sonce…

Pa vendar š eni prepozno, da obrnemo krog v drugo smer. Zato smo se v študijskem krožku osredotočili na pridobivanje znanj, kako z različnimi sonaravnimi metodami izboljšati rodovitnost tal… Spoznali smo različne načine priprave kompostov (med drugim tudi vermikompostiranje, kompostiranje človeškega blata) in drugih metod  gnojenja, ki so jih uporabljali že naši predniki in te, ki so plod sodobnih dognanj (zeleno gnojenje, zastirke, zeliščne brozge, biooglje, pepel, …), učili smo se tudi  analize tal oz. prepoznavanja značilnosti posameznih tal in rastišč.

Pomagali smo si z različnimi viri, tudi spletnimi, in seveda izkušnjami posameznih članov študijskega krožka in gostujočih predavateljev, med drugim tudi ddr. Ana Vovk Korže.

Ob zaključku krožka, 7.9.2015, ki je sovpadal tudi z evropsko nočjo netopirjev, pa smo ob javni predstavitvi dela krožka spregovorili tudi o uporabnosti gvana netopirjev pri izboljšavi tal.

Dediščina rži

O študijskem krožku »Dediščina rži«

V času  stiske in pomanjkanja ter tudi zavesti, da je hrana, pridelana doma, veliko bolj zdrava, se ljudje vse bolj nagibamo k samooskrbi in se  oziramo nazaj tudi k preverjenim, utečenim starim praksam.

Na prijazno povabilo ene od  stalnih članic naših študijskih krožkov, smo se tako v letu 2012 lotili spoznavanja uporabnosti rži, tega že pozabljenega žita.

Tudi tokrat so bili naši cilji vzajemno in igrivo učenje, druženje in spoznavanje oseb različnih generacij, družbenih stanov in predznanj.

Ob raziskovanju različnih gradiv smo spoznali, da je rž po krivem spregledano žito, ki je skozi zgodovino od mlajše kamene dobe sem reševala lakoto zlasti na območjih, ki so bila za ostala žita premrzla. Hkrati pa je tudi zelo koristna – tako pri izboljšavi tal kot zdravja (pomaga pri slabokrvnosti, sladkorni bolezni, kožnim boleznim ipd.), posebej pa so jo radi sejali zaradi njene dolge slame, uporabne v stavbarstvu.

Ker smo prišli v čas, ko je ponovno priporočljivo izkoristiti vse naravne danosti, vključno z lastno energijo, in pri tem čim manj trošiti neobnovljive vire energije, smo se lotili raziskovanja starih opravil s starimi orodji, pa tudi sodobnimi, če so pri roki in ne trošijo dodatne energije.

Žetev v zgodnjem poletnem jutru je  morda za koga naporna, doživetje pa prečudovito. Tudi zaradi šeg, ki sodijo zraven… od malice na njivi, igrivih nagajanj  npr. z živimi prevesli, tekmovanji ali bežanji pred zadnjim snopom, molitvijo ob jutranjem zvonjenju, ljudsko pesmijo…

Pravi raziskovalni podvigi so bili,  ko smo iskali stara orodja, ki jih hranijo le redko kje. Celo obnoviti jih je bilo potrebno, za kar pa tudi mojstrov ni več… Pa vendar so na njivi in kasneje na dvorišču zazveneli srpi, kosa z loparji, pajkel, grablje, rešetka, cepci, grablje za škupo oz. »barbka«…

Delo študijskega krožka smo javno predstavili konec 29.9.2012 ob Dnevih evropske kulturne dediščine – v sliki in besedi, predvsem pa smo se družno igrali in učili v uporabi cepcev in škupanju… Pa tudi ržene jedi smo pokušali, ob teh pa si privoščili tudi ostalo hrano, ki se za likof spodobi.

Ob lepih spominih na prijetna srečanja bo ostal tudi video zapis, ki je na razpolago zainteresiranim tudi na sedežu  Zavoda Svibna, pa tudi želja po podobnih nadaljnjih akcijah.

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

V mednarodnem letu gozdov in deloma še izven njegovih okvirov smo v Zavodu Svibna  sodelovali v projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, ki ga je koordiniral vodilni partner KTRC Radeče.

Projekt je bil uvrščen v letni izvedbeni načrt Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010 (LIN LAS Posavje za leto 2010) in na podlagi potrditve letnega načrta s strani MKGP sofinanciran iz nepovratnih sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.

S projektom smo zbirali podatke o raznovrstnosti in količini gozdnih sadežev v Posavju ter hkrati tudi podatke o obremenjenosti posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdih sadežev. Hkrati pa smo zbirali informacije o različni uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji.

Tako smo v zimski sezoni 2011/2012 spoznavali posamezne vrste gozdnih sadežev, čas nabiranja, rastišča, uporabo, sušenje, shranjevanje oz. skladiščenje, zbirali in preskušali posamezne recepte – za jedi, zdravilne pripravke iz posameznih gozdnih sadežev, spoznavali in preskušali uporabnost nekaterih manj znanih gozdnih sadežev v kulinariki in zdravilstvu.

Srečanja so se odvijala vsak četrtek vse do 17. marca 2012, ko je bil zaključek in druženje z ostalimi študijskimi krožki, ki so se v sklopu projekta odvijali po Posavju. Vsem prisotnim smo predstavili svoje delo v sliki in celo avtorski glasbi enega od članov, v pokušino smo med drugim prinesli  tudi želodov kruh, želodovo kavo in bezgov šampanjec.

Več o projektu lahko izveste na spletnih straneh vodilnega partnerja v projektu.

Rekonstrukcija srednjeveških oblačil

O študijskem krožku »Rekonstrukcija srednjeveških oblačil«

 

V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Svibno in Turističnim društvom Svibno izvajali študijski krožek  na temo izdelave srednjeveških oblačil.

Pobuda je nastala iz potreb po ustrezni opravi turističnih vodnikov na Svibnem in igralcev, ki uprizarjajo legendo o Vilijemu Ostrovrharju. Raziskovanje, izobraževanje in delo članov krožka zelo pestrega sestava sta vodili mag. Irena Ina Čebular in Helena Podlesnik, v gosteh pa smo imeli tudi z gospo Olgo Marguč s Fakultete za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, ki nam ob uvodnem predavanju je podala osnovne napotke pri izdelavi rekonstruiranih oblačil in pripravila izbor slikovnega gradiva.

Na tedenskih srečanjih smo na podlagi scenarija gledališke igre o Viljemu Ostrovrharju v sodelovanju z režiserjem Jožetom Mahnetom preučevali oblačilni videz Evrope 12.-14. stoletja in naredili izbor skic za različne like v igri. V praktičnem delu pa smo se učili izdelati francoski prekriti šiv, ki se je nekoč uporabljal za izdelavo perila in oblačil , naučili smo se všiti t.i. kozo za podpazduho, pregledali smo razne ročne vbode in proučili možnosti njihove uporabe. Naučili smo se jemati mere igralcem, pripravili smo kostumske skice in na osnovi teh pripravili kroje za nekaj osnovnih likov domače svibenske gospode. Precej časa smo se ukvarjali tudi z raziskovanjem  in izborom ustreznih materialov, ki so tudi precej dražji od siceršnjih (lan, usnje, žamet, brokat…)

Spoznavali smo se tudi z izdelavo verižnin in obdelavo usnja, proučili obutev tistega časa ter ostale usnjene pridatke.

V drugi sezoni dela študijskega krožka smo zaključili izdelavo vseh kostumov za potrebo izvedbe tragedije o Viljemu Ostrovrharju, bolj intenzivno so se vključili izdelovalci  verižnin, usnjenih pridatkov in kovač.

Izvedli smo tudi več predstavitev oblačil javnosti in tako pridobili še več podpore, ki je nato doživela svoj vrh ob uprizoritvah  tragedije o Viljemu Ostrovrharju .

Delo smo si razdelili takole:

  • Raziskovanje, kostumografija: Ina Čebular in Helena Podlesnik
  • Ročno in strojno šivanje oblačil:  Branka Obolnar, Sonja Lindič, Marta Starina, Katarina Lazar, Vera Muri, Irena Sotlar, Tanja Kosem
  • Izdelava  verižnin: Stojan Schaffer, Manca Medved, Hinko Medved mlajši, Janez Renko, Urška Renko,  Janez Starina, Tomaž Levin
  • Izdelava mečev, ščitov in oklepov: umetnostni kovač Martin Oblak
  • Izdelava čevljev: Emil Stopar
  • Izdelava torbic: Janez Jasenc
  • Raziskovanje, organizacija: Jure Renko, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko