ŠK Staro izročilo za nove dni

Staro izročilo, izkušnje in modrosti z urbanizacijo podeželja vse hitreje izginjajo. Da bi ga vsaj del tega izmaknili pozabi, smo v  sezoni 2018/2019 v študijskem krožku zlasti v pogovoru s starejšimi člani krožka, nekaj drobcev zabeležili – zaenkrat v obliki e-brošure,  dostopne na tej spletni strani  vsem ostalim raziskovalcem in ljubiteljem izročila.

Raziskovali smo predvsem izročilo bližnjega območja (Krško gričevje), primerjalno pa tudi ostala. Obravnavali smo lokalne zgodbe o Ajdih, povezane tudi z “ajdovskimi” arheološkimi najdišči v bližini, pustne in kresne šege, predvsem pa navade in opravila oz. zgodbe iz polpreteklega življenja malih hribovskih kmetij (kolatev in kop v vinogradu, pušešenk in vinovožnja, odnos do vode, življenje skupnosti, prisotnost ljudske pesmi, zdravilnost sadnih dreves), v goste povabili priznano raziskovalko ljudskega izročila Dušica Kunaver in Mario Ano Kolman,  petje ljudskih pesmi in romarsko izročilo doživeli v okviru strokovne ekskurzije, zgodbe pa javno delili na dveh junijskih dogodkih v bližini Ajdovske jame. Del raziskanega gradiva smo zbrali v e-brošuri, ki je na voljo na tej spletni strani.

Zaključno srečanje in javno predstavitev smo izvedli v okviru dogodka V gozd po navdih za trajnostno skupnost.

Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Brošura >>>

ŠK Samooskrbna skupnost 2

»Samooskrbna skupnost« se je v svoji tretji sezoni  2018/2019 srečavanja in učenja osredotočila na teme, povezane s skrbjo za lastno zdravje in gozdom, drevesi. Veliko lahko za svoje zdravje naredimo zlasti z zdravo pridelano hrano in uživanjem neoporečne čiste vode, kar je večkrat izpostavil Anton Komat na uvodnem srečanju  sezone. O naravnih rešitvah, ko že boli, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, učili smo se tudi tui-na masaže, zdravljenja s kristali… Posebej smo se ukvarjali tudi z gozdom in drevesi, v okviru strokovne ekskurzije pa smo obiskali tudi učni poligon samooskrbe Dole.  Z delom smo zaključili 22. septembra 2019 z javnim dogodkom, ki smo med drugim posvetili tudi evropskemu dnevu trajnostnih skupnosti.

Študijske krožke sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

ŠK Samooskrbna skupnost 1

V sezoni 2016/17 smo začeli s študijskim krožkom na temo samooskrbe, s ciljem, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čimmanj obremenimo okolje in svoje zanamce. Potrebo po tovrstnih znanjih so izrazili tako pripadniki srednje generacije kot tudi starejši, ki si želijo ob tem tudi aktivne prisotnosti v skupnosti. Veliko tem smo že obdelali, veliko pa jih je še ostalo. V novi sezoni 2017/18 smo v študijskemu »Samooskrbna skupnost« posvetili pozornost po uvodnih izročilnih srečanjih, s katerimi smo jačali vezi skupnosti (druženje ob ljudski pesmi, trikraljevsko koledovanje), smo spoznavali ozadja in možnosti naravnega zdravljenja borelioze, kako krepiti naše rastline v vrtovih, sadovnjakih in na poljih z naravnimi pripravki oz. kako dobiti od rastlin čimveč, organizirali smo etnokulinarični večer in preskušali stare recepte iz lokalnega okolja, seznanili smo s etudi z možnostjo samooskrbe z električno energijo, srečanja v sezoni 2017/18 pa zaključili s predstavitvijo inovativnih rešitev v kmetijstvu oz. vrtnarstvu.
Nadaljujemo pa v novi sezoni.

ŠK Energija prostora

Na pobudo več naših članov in udeležencev izobraževanj smo v sezoni 2017/18 v okviru študijskega krožka »Energija prostora« začeli raziskovati stara in nova znanja, povezana z energijo prostora. Pridobivamo jih iz različnih  (pisnih in ustnih), medse vabimo tudi priznane raziskovalce, si medsebojno izmenjujemo znanja in izkušnje ter tudi samostojno “vadimo” na terenu.

Na prvem srečanju, ki je bilo 14. decembra 2017, smo skupnem oblikovanju programa spregovorili o različnih načinih energijskega čiščenja domačega prostora, na drugem srečanju, 11. januarja 2018, pa smo ponovili osnove radiestezije in se predvsem osredotočili na zlati rez. Nadaljujemo z raziskovanjem zmajevih črt, napovedujemo pa tudi že prva predavanja, ki bodo odprta za širšo javnost. Tako smo 1.2.2018 gostili neodvisnega raziskovalca Luko Mancinija, ki nam je predstavil širšo sliko trenutnega vedenja o človeški preteklosti od obdobja ob koncu ledene dobe s poudarki na megalitskih kulturah.  2.3.2018 pa med nami radiestezist Franc Šturm na temo enovitega biopolja oz. kako sestaviti duhovno telo, da bomo duhovno močnejši in bolj zdravi, ne glede na vplive okolja. 29.3. 2018 smo  se še bolj podrobno osredotočili na kamne in polarnost sevanj kamnov, jih postavljali v prostor in merili  učinke. 8.4.2018 smo ponavljali zaznavo energijo v naravnem prostoru, pri Ajdovski jami, 26.4.2018 pa smo v goste povabili Andrejo Novak, ki nam je predstavila energijske karakteristike posameznih dreves in določenih grmičevij ter kako si  s pomočjo le-teh naredimo zaščito svojih domov.

Poletje nas je zaposlilo z individualnim raziskovanjem, ob zaključku pa povezalo v odkrivanju mest moči v Posočju in na koncu še bliže – na Kozjanskem.

Raziskovanje energije prostora se bo nadaljevalo tudi v prihodnje in bo vključeno tudi v programsko ponudbo zavoda.

ŠK Manjkajoči koščki zgodovine

Novejše raziskave slovenske in svetovne zgodovine dopolnjujejo, dostikrat pa določena splošno priznana dejstva obračajo na glavo. Poznavanje lastne zgodovine, dediščine oz. korenin je temelj lastnega razvoja in tudi razvoja skupnosti, ki ji pripadamo. Hkrati je to tudi temelj sobivanja tudi z ostalimi skupnostmi okoli nas.

Tako smo jeseni 2017 v okviru študijskega krožka »Manjkajoči koščki zgodovine« začeli kukati v zakulisje zgodovine in tako spoznali različna kodirana besedila naših znanih pesnikov in pisateljev o Slovencih in njihovem izvoru, nova arheološka odkritja doma in v tujini, ki prav tako dajejo povsem v pogled na  dogajanje v preteklosti, posebej zanimive pa so bile manj znane prakse bivanja naših prednikov, ki se še danes odražajo v načinu gradnje in različnih detajlih v naravi zlasti na obrobnih krajih Slovenije.

Obravnavali smo slovenske staroverce, pričevanja o Babah,  Ajdih, nova odkritja na osnovi analiz gradiva Ajdovske jame, nova odkritja po svetu o graditeljih megalitov, Langobarde, zgodovino slovenskega prostora skozi iz drugega zornega kota…

Z nami so bili strokovnjaki in raziskovalci Milena Horvat, Simon Prosen, Luka Mancini, Franc Šturm in Pavel Medvešček Klančar.

Samooskrbimo se

V sezoni 2016/17 smo začeli z novim študijskim krožkom, ki smo mu dali ime »Samooskrbimo se«, saj je naša želja, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čim manj obremenimo okolje in svoje zanamce. Tako se učimo marsičesa, kar izvira iz narave, lokalnega okolja, ljudi iz okolice… Pa naj gre to za izmenjavo receptur za pripravo jedi, naravnih čistil, kozmetike, vzdrževanja zdravja, vzgoje semen, nege rastlin, pa tudi medčloveško podporo v prazničnih in manj prazničnih trenutkih… Znanje si delimo člani med seboj na osnovi lastnih raziskovanj, izmenjave izkušenj, gostimo pa bomo tudi posamezne predavatelje.

V prvi sezoni smo se tako v decembrskem času v okviru predprazničnih druženj spoznavali bistvo praznikov tudi z vidika čim manj potrošniških bremen in posledično tudi s čim manj odpadkov, za kar pa ni potrebno veliko specifičnih veščin – pa naj gre za okrasitev domov, izvirnih daril, domačih jedi in zabavnih druženj v okviru družine in soseske.  Posebej smo se dotaknili tudi sezonskih jedi in domačih, lokalnih sestavin, spregovorili smo tudi o pripravi semen, posebej izpostavili tudi pozabljeno žito, proso, za javnost smo ponovno organizirali pustno povorko, ki je tematsko izpostavljala značilnost lokalnega okolja – sadje.

Udeležili smo se predavanja Marije Šoln o koristnih mikroorganizmih v vrtnarstvu, sadjarstvu, prav tako pa tudi predavanja našega člana Saša Obolnarja o ponovni uporabi odpadnih voda. Soorganizirali smo tudi predavanje za javnost »Dom brez odpadkov«, v okviru nam je Katja Sreš podelila veliko praktičnih nasvetov, kako spremeniti način življenja in opri tem prihraniti družinski proračun in omejiti količino odpadkov. V okviru naših srečanj je Karel Gržan z nami razmišljal o začimbah za radost bivanja, Nara Petrovič pa podelil »navodila za uporabo naše države«…

Ob zaključku naših srečanj smo se udeležili strokovne ekskurzije – in pri tem v Muzeju starih sort na Prevali s strni g. Zabavnika dobili precej praktičnih nasvetov glede samoorganiziranja vaške skupnosti in pridelave sadja, doživeli pa tudi tržnico v Trbižu. Pokrajina ob poti (Gorenjska, Posočje, Baška grapa) pa je slikovito predstavljala soodvisnost mikropogojev od možnosti samooskrbe – naj gre za vodo, hrano, energijo, transport ipd.

Nadaljujemo v naslednji sezoni – kar v dveh krožkih – ekovasi / ekološka gradnja in naravna čistila, kozmetika…

Voda pripoveduje

Kot družba se vse bolj zavedamo, da je voda, ta tiha spremljevalka, za naše preživetje bistvenega pomena.  A še vedno je naše dojemanje vode vse preveč površno, na ravni samoumevnosti… Nanjo se spomnimo le v ekstremih, ko je je preveč ali premalo… Pa četudi je vode dovolj, ta ni nujno takšna, ki bi bila zdrava za uživanje… Zato smo odločili, da v sezoni 2016/17 v študijskem krožku »Voda pripoveduje«, vodo raziščemo v čimveč dimenzijah od izročila – elementarnega spoštovanja vode, izvirov, do spoznavanja osnovnih lastnosti vode, tudi njenega spomina, kako potuje skozi podzemlje, kako jo lahko z naravnimi postopki prečistimo, ujamemo, kako se lahko prispeva k manjši porabi in onesnaževanju…

V okviru 30 ur naših srečanj smo tako s strani Jožeta Muniha izvedeli več o zdravilnih izvirih, razlogih za zdravilno vodo na posameznih krajih ipd.,  si ogledali razstavo Posavskega muzeja Brežice »Štirje elementi – Voda« in tako spoznali zlasti posavsko vodno zgodbo iz različnih zornih kotov, Jure Tičar iz Jamarskega kluba Brežice je predstavil kraške pojave in jame v Posavju in soodvisnost krasa z vodo, Barbara Kink iz ZRSVN, OE Novo mesto nas je podrobno seznanila z različnimi vodnimi okolji in življenjem v njih, samostojno pa smo raziskovali možnost ponovne uporabe odpadnih voda iz gospodinjstev, ljudsko izročilo, povezano z vodo, spomin vode, zdravljenje z vodo, izvedli pa smo tudi čistilno akcijo v gozdu nad kraškim potokom. Kar nekaj dogodkov smo odprli za najširšo javnost, predvsem pa smo veseli večjega odziva na razpravo o možnosti ponovne uporabe odpadnih voda,  ki bi zlasti na kraških območjih posavskega podeželja, kjer velja slab padavinski režim, pomenil pomemben doprinos pri zagotavljanju potrebne vode za namakanje v kmetijstvu in za ostalo rabo. Idejo bomo namreč nadaljevali tudi v okviru partnerskega regijskega projekta »Varuj vodo«.

Za zaključek naših srečanj pa smo v okviru strokoven ekskurzije obiskali najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše države.

Opazovanje stanja ogroženih vrst

O študijskem krožku »Opazovanje stanja ogroženih vrst«

 

Zaradi sedeža Zavoda Svibna v središču območja Natura 2000 Ajdovska jama, interesa mladih brezposelnih – diplomantov biologije, naravovarstva, članov zavoda in podpornikov zavoda,  je nastala pobuda za nov študijski krožek, v katerem smo si zadali naslednje izobraževalne cilje: podrobno spoznati življenjski cikel ogroženih vrst, ki so indikacijske za navedeno območje (netopirji, potočni raki, metulji), stanje njihovega življenjskega prostora ter medsebojni odnos s človekom. Ob tem pa se naučiti metod spremljanja stanja navedenih vrst (postopki, uporaba opreme, interpretacija).

O delu študijskega krožka smo javnost seznanjali tudi preko medijev in socialnih omrežij.  Znanje smo gradili z deljenjem medsebojnim izkušenj, raziskovanjem virov in opreme ter občasnim gostovanjem strokovnjakov (Andrej Hudoklin, Primož Presetnik, Dušan Klenovšek, Stanislav Gomboc, Marjan Gobec in dr. Martina Jaklič).

Podrobneje smo spoznali različne metode opazovanja porodniške kolonije netopirjev v Ajdovski jami (vizualno s fotografiranjem, mreženje, poslušanje z UV detektorji), prav tako smo se seznanili z metodo opazovanja nočnih metuljev s pomočjo svetlobnih piramid in pa potočnih rakov – s pomočjo vrš. Pri tem smo ob lastnem raziskovanje in izkušnjah posameznih članov znanje pridobivali tudi od priznanih strokovnjakov. Predhodno smo se seznanili tudi s stanjem v naravi izbranih vrst, ob že navedenih pa smo spoznali tudi metodo opazovanja ptic in žuželk po travnikih in sadovnjakih.

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, zlasti ob mednarodnih okoljskih dnevih – ob dnevu biotske raznovrstnosti in ob mednarodni noči netopirjev.

Člani smo pridobili smo pomembne izkušnje in ob tem vzpostavili odlično sodelovanje tudi s strokovnjaki in strokovnimi institucijami, s katerimi načrtujemo naše delo nadgraditi v nadaljnjih projektih, v okviru katerih načrtujemo tudi prve zaposlitve.  Zbrani podatki pa bodo stroki v pomoč tudi pri siceršnjem delu.

Sadjarska skupnost

Po zaključenem projektu »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih – Trajnostni sadovnjaki«, v okviru katerega je bila vzpostavljena sadjarska skupnost malih sadjarjev v obliki študijskega krožka, si je le-ta zadala, da bo idejo o povezovanju še naprej nadgrajevala. Tako študijski krožek  deluje naprej in gradi na medsebojni podpori in sodelovanju članov, promociji travniških sadovnjakov in sonaravnih sadjarskih praks,  kot tudi spoznavanju tržnih/turističnih priložnosti, ki jih ponujajo, povezovanja, izmenjava … Gre za samostojno raziskovanje različnih virov, obiskovanje posameznih predavanj, akcij, druženj, ekskurzij ipd…

V prvi sezoni 2014/15 smo tako osveževali znanje iz obrezovanja visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanja mladega sadovnjaka, iskali priročne rešitve za predelavo sadja, promovirali travniške sadovnjake in koristne organizme v okviru dogodkov za javnost in se seznanili s priložnostmi, ki jih dajejo sadna vina.

Tudi v drugi sezoni 2015/16 praktično utrjevali znanja iz trajnostnega sadjarjenja, prav tako dobrodelno obrezali stara visokodebelna sadna drevesa,  se seznanili tudi z novimi finančnimi spodbudami za trajnostno kmetovanje, zlasti sadjarstvo in vinogradništvo, slišali tudi nekaj več o izročilu dreves, se učili poletnega cepljenja sadnega drevja, se bolj podrobno posvetili pticam, žuželkam in rastlinam v sadovnjaku, in si v okviru strokovne ekskurzije ogledali v Goriških Brdih ogledali vzorčni sadovnjak starih sort.

V sezoni 2016/17 smo obnavljali znanja iz trajnostnega sadjarjenja in pri tem gostili specializirane svetovalce za sadjarstvo, kot sta Andreja Brence in Janez Gačnik, se udeležili tudi predavanj drugih organizatorjev, si ogledali dobre prakse v bližnjem (npr. Radejev nasad marelic) in malo širšem okolju (Muzej starih sadnih sort na Prevali) ipd…

Praznična plat življenja

O študijskem krožku »Praznična plat življenja«

Da so prazniki pomemben del življenja, ki razbremenjujejo težak vsakdan, navdihujejo, polnijo s svežo energijo in dajejo nov zagon, so vedeli že davno. V sodobnem času jih je morda celo preveč oz. so »izvodeneli« na zunanjo, materialno plat…Da pa bi nas ponovno navdihovali in nagovarjali naša čustva tako kot nekoč,  smo se v študijskem krožku v sezoni 2015/2016 poskušali približati njihovemu izvoru, spoštovanju narave in njenih ciklov in ob tem povezati različne generacije.

Podeželje ima  svojstven ritem življenja, močno odvisen o narave, letnih časov in dela na zemlji .  Tako je tudi možnosti za intenzivnejša srečavanja več v poznem jesenskem in zimskem času, tudi intenzivnost praznovanj je večja , čeprav smo ugotovili, da so prazniki pravzaprav v skladi z ritmi narave pravilno razporejeni skozi vse leto. Naša srečanja smo tako prilagajali terminom praznikov, pa tudi večinski razpoložljivosti članov.  Glede na druge obveznosti in dogodke v okolju smo tako srečanja imeli 1-2 krat na mesec.

Spoznali smo izvorno ozadje Martinovega in jesenskih zahvalnih dni ter na hitro prehodili krog prazničnega leta, ki človeštvo spremlja, od kar se zaveda odvisnosti od sil Narave. Ta soodvisnost je najbolj opazna pri kmetovanju, zato ni čudno, da se je največ starih prazničnih šeg ohranilo med kmečkim prebivalstvom. Ugotovili smo tudi, da so se tudi nekoč prazniki močno vrteli okoli hrane, je pa bil nekoč čisto drugačen odnos do nje kot sedaj. Obravnavali smo tudi koline, ob tem pa se osredotočili tudi naš odnos do hrane, ki z odtujenostjo od vira postaja zelo neoseben. Pozabili smo na preprosto hvaležnost, ki se je izražala z molitvijo, obredi, ki so še ne tako davno nazaj tudi prisotni pri tem kmečkem prazniku.

Povezave s starim izročilom smo iskali tudi pri godovanju, ki  je bilo še do 2.sv. vojne bolj pomemben osebni praznik, kot rojstni dan. Le še pri posameznih družinah ohranjajo “ramplanje” pred godom, “vezanje godu” je pa sploh zanimiva šega, ki jo bomo ob priložnosti preskusili v praksi :).  V nadaljevanju smo se dotaknili tudi pomena praznovanja rojstnega dne, ob tem pa pokukali tudi v astrološke razlage rojstnega datuma. Kot se dolge zimske večere v toplem zavetju spodobi, pa smo se poskusili tudi v ročnih delih – in sicer v izdelovanju rož iz krep papirja.

Raziskovali smo tudi šege božično novoletnega časa. Posebno pozornost smo dali starodavni boginji Sredozimki, ki je nekoč  kraljevala času zimskega kresa, s krščanstvom jo je nasledila sv. Lucija (op. ne samo ona), pri tem pa ohranila veliko starih šeg… Ker je v neposredni bližini zavoda tudi podružnična cerkev sv. Lucije (na Senušah), smo se dotaknili tudi šeg, ki so nekoč spremljala žegnanja. Preučili smo tudi različna koledovanja in se v okviru teh naučili stare trikraljevske kolednice, ki smo jo na večer treh kraljev tudi zapeli po bližnjih vaseh.

Na Vincencijevo, smo v stari hiši Božičevih v Kobilah preskusili krušno peč in štedilnik na drva ter za člane študijskega krožka, njihovih domačih in prijateljev pripravili prikaz in degustacijo različnih prazničnih  jedi, ki so v krušni peči še posebej dobre.

Na pustno soboto smo skupaj  z vaščani Brezovske Gore »odganjali zimo«, nato pa so z oživljanjem godovniških ramplanj prišle na vrsto šege v času med zimo in pomladjo.

Izvedli smo tudi velikonočni /spomladanski pohod in se potem poigrali s pomladnimi simboli,  pripravljali smo se tudi na prvomajski kres,…

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, ob zaključku sezone pa smo organizirali še strokovno ekskurzijo, na kateri smo povzeli naše delo in ga tako predstavili tudi družinskim članom in članom Sadjarske skupnosti, ki smo jih tudi povabili medse.

Študijski krožek se je kot oblika izobraževalnega druženja izkazal tudi kot odlična možnost za povezovanje generacij na podeželju.