Mineral za večjo odpornost rastlin tudi v naših sadovnjakih

V četrtek, 25. januarja 2018 smo v okviru študijskega krožka Samookrbna skupnost gostili univ. dipl. inž. agronomije Primoža Dececco in Tatjano Rupnik iz podjetja AS AN d.o.o.,  ki je razvilo eno od učinkovitejših sredstev za krepitev rastlin, Mineral, testirano tudi v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane, predvsem pa se z odličnimi rezultati na osnovi rabe le-tega pohvali vse več kmetov. Ker gre za povsem naravno sredstvo, je dovoljeno tudi v ekološkem kmetijstvu (certificirano pri pooblaščenem certifikacijskem organu).

Mineral krepi vse vrste rastlin in jim dviguje odpornost proti boleznim in škodljivcem, okoljskim stresom kot so suša, vročina, zmrzal, veter, toča. Mineral ni fitofarmacevtsko sredstvo, zato ne deluje neposredno na bolezen ali škodljivca, pač pa pomaga rastlini, da si zgradi svoj lastni obrambni sistem, npr. tršo in debelejšo povrhnjico listov. Zaradi tega traja dlje časa, da jo lahko bolezni ali škodljivci napadejo in povzročijo škodo.

Obstaja več izvedb Minerala, eni so potrebni ob začetni rasti rastlin (setvi, pikiranju, sajenju, zagonu rasti), ostali pa podpirajo odpornost rastline proti različnim boleznim in škodljivcem.

Z uporabo Minerala zmanjšamo zalivanje z vodo, ker se ta dlje časa uspešno zadržuje v tleh v območju korenin in v samih koreninah. Na ta način bistveno zmanjšamo dehidracijo rastlin in zemlje, obenem znižamo stroške in premišljeno ravnamo s pitno vodo.

V razpravi z gostoma smo izvedeli še več podrobnosti o koristnih učinkih navedenega pripravka in načinih uporabe za posamezne vrste rastlin, pri tem pa sta poudarila, da sta za vse nasvete in spremljanje testiranja uporabnosti ves čas na voljo.  Za nameček smo vsi prisotni prejeli po nekaj litrov pripravka Mineral zeleni, ki bo prav prišel ob setvi in sajenju, odločili pa smo se tudi za skupno naročilo ostalih pripravkov, zlasti za potrebe v sadjarstvu. Vabljeni, da se pridružite tudi ostali zainteresirani, tudi na ogled testiranj.

Več o Mineralu >>>

Ogled predelovalnice sadja na Rovišču

Sadjarski del članstva Zavoda Svibna si je v četrtek, 12. oktobra 2017, v okviru spoznavanja dobrih lokalnih sadjarskih praks, ogledal linijo za predelavo sadja v sokove Ratajčevih z Rovišča pri Studencu. V povsem novem objektu so s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja umestili vso potrebno opremo ( pralni stroj za jabolka, mlin za jabolka, tračno stiskalnico, cisterne, pasterizator, polnilec v steklenice,….), s pomočjo katere lahko proizvede cca 500 l soka na uro.

Njihova odlična posebnost je večkrat nagrajeni motni jabolčni sok, ki ga pripravijo s homogenizatorjem, začeli pa so tudi s proizvodnjo penečih jabolčnih vin.

Tehnološkemu delu, ki ga ob lastni proizvodnji namenjajo kot storitev tudi drugih zainteresiranim, bodo pridali še manipulativnega, v katerem bo prostor tudi za degustacije in trgovino

Gospodar, Jože Ratajc, ki ima na področju sadjarstva dolgoletne strokovne izkušnje, je ob ogledu  podal tudi precej zanimivih nasvetov glede samega sadjarstva kot predelave sadja.

Krožkarji v nasadu marelic na Trški Gori

V četrtek, 28. septembra 2017 popoldan smo člani sadjarskega študijskega krožka obiskali Radejeve na Trški Gori, kjer imajo v ekološke kmetije tudi precejšen nasad marelic, ki ga sestavlja okoli 300 dreves blizu 30 različnih sort – od najbolj zgodnih pa do poznih, septembrskih. Odprto je delil z nami svoje bogate izkušnje in pri tem ponovil staro pravilo, da je za zdravo in rodovitno drevo potrebno dovolj hranilnih snovi in vode ter zračnost. Ni nepomembna tudi lega, ki se kot bolj ugodno zadnja leta izpostavlja severna, a  dobro osvetljena, zelo pomembno je tudi okopavanje mladih dreves, ki jih je dobro saditi v velike jame.

S septembrskim srečanjem smo tako zaključili izobraževalno sezono 2016/17, v okviru katere smo gostili različne domače strokovnjake, ogledali pa smo dobre praks etudi drugod. S srečanji pa nadaljujemo tudi v prihodnje – oktobra na temo sadnih sokov, in šampanjcev.

Sadje v turistični ponudbi in samooskrbi

V okviru Zelenega festivala 2017 in srečanj študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”smo v četrtek, 6. aprila 2017 gostili svetovalca za sadjarstvo Janeza Gačnika, ki je desetletja nazaj skupaj s pokojnim Francijem Kotarjem po Slovenji začel obujati travniške sadovnjake.

Tokrat je zbranim ponovno izpostavil pomen travniških sadovnjakov, predvsem pa se je osredotočil, na to, kje vse so  priložnosti za umestitev sadja iz travniških sadovnjakov v turistično ponudbo, pa naj si gre za izdelke iz sadja, sadovnjake kot učna mesta, prostor počitka in sprostitve ipd.

Seveda pa ni kvalitetne ponudbe brez kvalitetne vzgoje in nege dreves. Pri tem je za travniška visokodebelna drevesa zlasti pomembno ustrezno obrezovanje in tudi gnojenje. Zaradi same zasnove travniških sadovnjakov, kjer je ob večnamenski rabi poseben poudarek tudi na biotski pestrosti,  tudi narava sama poskrbi za ravnovesje škodljivcev in je tako je pridelek že v izhodišču manj obremenjen z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi.  Posamezne stare sorte sadnih dreves imajo v sadju tudi  boljše razmerje kislin in sladkorjev , ostalih mineralov in vitaminov kot pri ostalih sortah, k čemer dodatno pripomore tudi sama zasnova, rast  v zemljo in nebo razvejanega drevesa.

Priložnost je veliko,  tudi veliko je že tovrstnih iniciativ po Sloveniji, predvsem za manjše  sadjarje pa velja povezovanje in tudi graditev kvalitete,  za kar si prizadevajo tudi v Zvezi sadjarskih društev Slovenije. V razpravi je tekla beseda tudi o priložnosti sadnih vin, ki po izračunih dajejo tudi največji izkupiček na kilogram pobranega sadja.

Dogodek smo posvetili dnevu Zemlje, dnevu dreves in letu trajnostnega turizma za razvoj, sofinancirala ga je tudi Občina Krško.

Koristni efektivni mikroorganizmi v kmetijstvu

V četrtek, 16. marca 2017 nam je Marija Šoln odprla povsem nov pogled na svet mikroorganizmov. Ti so pravzaprav prisotni povsod. Že v našem telesu jih je 10x več od nas samih. Patogenih je procentualno malo. Predstavljajo pa »imunski sistem sveta«, ne samo npr. v našem prebavnem traktu oz. prebavnem traktu živali, ampak tudi pri zdravju, oskrbi rastlin. Slednje je pomembno zlasti v kmetijstvu – tam, kjer se je v preteklosti z neustreznimi kmetijskimi praksami (globoko oranje, gnojenje z umetnimi gnojili, uporabo pesticidov, težkih kmetijskih strojev,…) zemljo povsem osiromašilo, v bistvu osiromašilo zlasti aerobnih koristnih mikroorganizmov, ki rastlinam v simbozi omogočajo črpanje hranil iz zemlje.

Tehnologijo t.i. efektivnih mikroorganizmov (EM )je razvil prof. dr. Teruo Higa iz fakultete za kmetijstvo na Univerzi Ryukyu, Okinawa, Japonska – razvil je mešanico mikroorganizmov, sestavljeno iz različnih vrst mikroorganizmov, ki so jih nabrali v naravi. EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. Nekatere mikroorganizme v medicini in prehrambni industriji že dolgo poznajo in so izredno koristni za človeka, živali, zemljo in vodo. Seveda EM efektivni mikroorganizmi niso bili gensko spremenjeni. Popolno neškodljivost in varnost EM mikroorganizmov se v različnih raziskavah na Japonskem in povsod po svetu vedno znova dokazuje.

Efektivne mikroorganizme si  za potrebe kmetovanja, vrtnarjenja sicer lahko sami vzgojimo s sladkornimi vabami v zdravem okolju (npr. gozdnih tleh, dokončanem kompostnem kupu, pri zdravem drevesu, na zdravi vrtni zemlji,…) ali pa si nabavimo katero od preverjenih mešanic mikroorganizmov na trgu.

Med najvažnejšimi mikrooganizmi v tleh so bakterije mlečnokislinskega vrenja, kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomiceti in encimatsko aktivne glive, ki so že davno vključeni v medicino in živilsko tehnologijo in so za človeka, žival, rastlino, tla in vodo zelo koristne.

Mlečnokislinske bakterije, rod Lactobacillus – fakultativni anaerobi, proizvajajo mlečno kislino, antibiotične spojine, pospešujejo razkroj organske mase.

Kvasovke so lahko aerobne ali anaerobne. Proizvajajo AK, protimikrobne snovi, hormone, encime..

Fotosintetske bakterije imajo širok spekter metabolizma. R. Sphaeroides ima zelo raznolike metabolne poti – fotosintezo, litotrofijo, aerobno in anaerobno respiracijo. Lahko fiksira dušik, sintetizira klorofile, heme in vitamin B12.

EM v tleh tako pomagajo rastlini do hranil,  stimulirajo rast (hormoni), izboljšujejo strukturo zemlje,  akumulirajo ali sproščajo hranila,  sodelujejo v boju proti patogenom, … Odlično se obnesejo tudi v sadjarstvu in čebelarstvu, zorenju komposta ipd.

Posamezniki se že lahko pohvalijo z odličnimi rezultati, testirali jih bomo tudi mi.

Dogodek je bil del srečanj študijskih krožkov “Samoosrbimo se” in “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”.