Ajdovski študijski krožek

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo dve sezoni – v letih 2021 in 2022 izvajali študijski krožek, v okviru katerega smo raziskovali še ostale »ajdovske« po Posavju – bodisi, da gre za ledinska poimenovanja oz. poimenovanja naravnih vrednot oz. arheoloških najdišč, bodisi, da so na posamezne lokacije vezane različne zgodbe iz ljudskega izročila. Zadali smo si cilj je, da v vsaki posavski občini najdemo vsaj eno ajdovsko lokacijo, preverimo dostopnost in možnost umestitve v »posavsko ajdovsko transverzalo«…

Mapiranje in raziskovanje “ajdovskih” lokacij smo nato dopolnili še s spoznavanjem znanj, vrednot in veščin Ajdov, terenska druženja pa nadgradili še s predavanji, prikazi ipd., strokovno ekskurzijo… Pri tem smo spoznavali odnos Ajdov do narave, ajdovsko ustvarjalnost, prehrano Ajdov in posamezne veščine …

Študijski krožek je bil odlično obiskan, članstvo ponovno »vseposavski« in različnih generacij.

Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih

Med 1.2.2013 in 28.2.2014 smo uspešno izvedli projekt “Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih” oz. krajše »Trajnostni sadovnjaki«. Projekt je bil  sofinanciran iz sredstev Leader in je bil leta 2012 izbran na javnem pozivu LAS Posavje. Nastal je po principu »od spodaj navzgor«, saj je pobuda za projekt nastala v okviru NVO in malih kmetov, ki zaradi navezanosti na svoj kraj vztrajajo na hribovitem delu posavskega podeželja ter hkrati vidijo priložnost za svoj razvoj v naravnih in kulturnih danostih. Potekal je na območju celotne regije Posavje, v njem pa smo sodelovali zasebno podjetje – kmetija Verbena d.o.o. iz Okroglic, Javni zavod Kozjanski Park in nevladni organizaciji – Zavod Svibna z Brezovske Gore in Kulturno društvo Svibno.

Skladno z razpisnimi določili smo še 5 let po oddaji poročila o izvedbi projekta zagotavljali t.i. trajnost projekta in skrbeli za rezultate – učne sadovnjake, izobraževali, izposojali opremo, promovirali… Leta 2019 je bilo zaključeno tudi to obdobje, a so zaradi pomembnosti, ki jih travniški sadovnjaki ponujajo v našem okolju postali ena od stalnih dejavnosti Zavoda Svibna.

Več o projektu >>>

Zeleni festival 2018

V okviru spomladanskih dogodkov 2018, povezanih v tradicionalni Zeleni festival, smo se v Zavodu Svibna obeležili nekatere mednarodne dneve – zdravja, Zemlje in  dreves s ciljem spodbuditi uvajanje različnih  trajnostnih praks, odgovornega odnosa do okolja in naravnih virov in ob tem graditi zdravo skupnost po principih samopomoči. Hkrati pa smo tokratni festival povezali še z  Evropskim letom kulturne dediščine, saj se zlasti skozi našo nesnovno dediščino odraža naš odnos do narave, se odraža naša kulturna krajina, pestrost in avtohtonost kulturnih rastlin.

Tako smo v pogovoru z raziskovalcem staroverskega izročila v Posočju Pavlom Medveščkom Klančarjem slišali, da niti ni šlo toliko za staro vero kot način življenja, ki je bil zaradi težkih bivanjskih razmer močno povezan z naravo. Podobno nam je od zdravilnosti dreves predstavila tudi Andreja Novak in tudi razloge, zakaj se pri vrtno hortikulturnih ureditvah zasajuje točne določene grmovnice in drevesa.

Naša dediščina, ki se odraža v kvaliteti našega okolja, so tudi odpadki v naravi – in tako smo tudi letos organizirali čistilno akcijo, hkrati pa z Jernejem Božičem razpravljali, kako s pomočjo sodobnih tehnologij (kot so npr. sončne celice) tudi na ravni samooskrbe prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja.  S Klavdijo Božič smo se ob mednarodnem dnevu zdravja učili tudi nordijske hoje, ki čeprav izhaja iz drugega kulturnega okolja, tudi pri nas postaja vse bolj popularna in zdrava oblika rekreacije v naravi.

Posamezni dogodki so bili tudi del srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2017/18, in sicer Energija prostora, Samooskrbna skupnost in manjkajoči koščki zgodovine. Dogodke pa je delno sofinancirala tudi Občina Krško.

O Zelenem Festivalu 2018 tudi v Posavskem Obzorniku >>>

Zeleni festival 2017

 V okviru Zelenega festivala 2017 smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 2000), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, opozorili  in razmišljali o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove. Spodbudili smo postopnost zmanjševanja odpadkov na različnih večjih javnih dogodkih, ponovno izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov tudi z vidika vključevanja v izvirno turistično ponudbo. Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin. Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem. V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Opazovanje stanja ogroženih vrst

O študijskem krožku »Opazovanje stanja ogroženih vrst«

 

Zaradi sedeža Zavoda Svibna v središču območja Natura 2000 Ajdovska jama, interesa mladih brezposelnih – diplomantov biologije, naravovarstva, članov zavoda in podpornikov zavoda,  je nastala pobuda za nov študijski krožek, v katerem smo si zadali naslednje izobraževalne cilje: podrobno spoznati življenjski cikel ogroženih vrst, ki so indikacijske za navedeno območje (netopirji, potočni raki, metulji), stanje njihovega življenjskega prostora ter medsebojni odnos s človekom. Ob tem pa se naučiti metod spremljanja stanja navedenih vrst (postopki, uporaba opreme, interpretacija).

O delu študijskega krožka smo javnost seznanjali tudi preko medijev in socialnih omrežij.  Znanje smo gradili z deljenjem medsebojnim izkušenj, raziskovanjem virov in opreme ter občasnim gostovanjem strokovnjakov (Andrej Hudoklin, Primož Presetnik, Dušan Klenovšek, Stanislav Gomboc, Marjan Gobec in dr. Martina Jaklič).

Podrobneje smo spoznali različne metode opazovanja porodniške kolonije netopirjev v Ajdovski jami (vizualno s fotografiranjem, mreženje, poslušanje z UV detektorji), prav tako smo se seznanili z metodo opazovanja nočnih metuljev s pomočjo svetlobnih piramid in pa potočnih rakov – s pomočjo vrš. Pri tem smo ob lastnem raziskovanje in izkušnjah posameznih članov znanje pridobivali tudi od priznanih strokovnjakov. Predhodno smo se seznanili tudi s stanjem v naravi izbranih vrst, ob že navedenih pa smo spoznali tudi metodo opazovanja ptic in žuželk po travnikih in sadovnjakih.

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, zlasti ob mednarodnih okoljskih dnevih – ob dnevu biotske raznovrstnosti in ob mednarodni noči netopirjev.

Člani smo pridobili smo pomembne izkušnje in ob tem vzpostavili odlično sodelovanje tudi s strokovnjaki in strokovnimi institucijami, s katerimi načrtujemo naše delo nadgraditi v nadaljnjih projektih, v okviru katerih načrtujemo tudi prve zaposlitve.  Zbrani podatki pa bodo stroki v pomoč tudi pri siceršnjem delu.

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

V mednarodnem letu gozdov in deloma še izven njegovih okvirov smo v Zavodu Svibna  sodelovali v projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, ki ga je koordiniral vodilni partner KTRC Radeče.

Projekt je bil uvrščen v letni izvedbeni načrt Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010 (LIN LAS Posavje za leto 2010) in na podlagi potrditve letnega načrta s strani MKGP sofinanciran iz nepovratnih sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.

S projektom smo zbirali podatke o raznovrstnosti in količini gozdnih sadežev v Posavju ter hkrati tudi podatke o obremenjenosti posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdih sadežev. Hkrati pa smo zbirali informacije o različni uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji.

Tako smo v zimski sezoni 2011/2012 spoznavali posamezne vrste gozdnih sadežev, čas nabiranja, rastišča, uporabo, sušenje, shranjevanje oz. skladiščenje, zbirali in preskušali posamezne recepte – za jedi, zdravilne pripravke iz posameznih gozdnih sadežev, spoznavali in preskušali uporabnost nekaterih manj znanih gozdnih sadežev v kulinariki in zdravilstvu.

Srečanja so se odvijala vsak četrtek vse do 17. marca 2012, ko je bil zaključek in druženje z ostalimi študijskimi krožki, ki so se v sklopu projekta odvijali po Posavju. Vsem prisotnim smo predstavili svoje delo v sliki in celo avtorski glasbi enega od članov, v pokušino smo med drugim prinesli  tudi želodov kruh, želodovo kavo in bezgov šampanjec.

Več o projektu lahko izveste na spletnih straneh vodilnega partnerja v projektu.

Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi

Naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi

V okviru posavskega projekta, ki ga je v letih 2008 in 2009 koordinirala Regionalna razvojna agencija Posavje (izvajala pa s močjo EU sredstev in posavskih občin)  smo v 1. fazi projekta sodelovali pri pripravi nabora najbolj zanimivih naravnih vrednot, pri tem pa upoštevali tudi varstveni vidik in dostopnost. Vse smo si tudi ogledali na terenu in ovrednotili obstoječe stanje urejenosti, interpretacije, razpoložljivosti vodnikov ipd. V ožjem izboru za vključitev v integralne turistične produkte (ITP) je bilo 24 naravnih vrednot oz. območij Nature 2000  ter avtohtone pasme in sorte in zgodovinske osebe, ki so delovale na področju narave, naravoslovja in so tako ali drugače povezane s Posavjem.

Seveda sama ponudba obiskov naravnih vrednot v turizmu ne zadostuje, zato smo k vključitvi v ITP povabili tudi vse ostale ponudnike – namestitve, kulture, gostince in jih obiskali, ovrednotili ponudbo, predhodno pa predstavili cilje in pogoje za vključitev v projekt. Poseben poudarek smo namenili ekološko pridelani hrani  ter tradicionalni kulinariki.

V nadaljevanju je bil poudarek na trženju (celostna grafična podoba – »cvetrnica«, trženjski načrt, rezervacijski sistem, spletna stran) in izobraževanju. V okviru izobraževanj, za kar smo poskrbeli v našem zavodu, smo izvedli tečaj za turistične vodnike za pridobitev nacionalne licence, vključno s preverjanjem znanja pred komisijo GZS, ter modularna izobraževanja s področij posavskih naravnih vrednot,  kulturne dediščine, pešpoti, vodenja po energijskih točkah, kulinarike, trženja.

Več na spletni strani RRA Posavje: https://www.rra-posavje.si/zakljuceni-projekti-turizem.html