Ajdovsko romanje po Kumljanskem

Pri ajdovski teren v novi sezoni študijskega krožka smo izvedli na predzadnjo novembrsko nedeljo – tokrat na Kumljanskem. Začeli smo sicer ob Savi, radeškem rekreacijskem centru, poimenovanem »Savus«, a smo se zaradi časovne omejitve naše odprave, ki je bila pogojena s suhim vremenom, tega rečnega božanstva, katerem so priporočali za varno plovbo še v antičnem času, lotili kasneje pod streho.

Naš pohod oz. že kar romanje, pa smo začeli v slikoviti vasici Čimerno, z zavarovano kulturno krajino in zanimivo cerkvico sv. Trojice. Od tam smo krenili proti kamnitim osamelcem, imenovanih »Babe«, registriranim tudi kot naravna vrednota, in ki kot gromozanski varuhi bdijo nad dolino Sopote. Najvišja med njimi, Nebeška gora, je tudi najvišji vrh občine Radeče.  Z  njih se prot vzhodu odpira lep razgled, najprej proti Kumu, pa vodi pot do Ključevice, kjer je ugotovljeno arheološko najdišče iz starejše železne dobe (gradišče), na vrhu pa bdi cerkvica Marijinega vnebovzetja.

Naše raziskovanje prazgodovinskih sledi pa smo nadaljevali in zaključili na Kumu, kjer je prav tako arheološko najdišče iz starejše železne dobe, videli pa smo zlasti ostanke gomil. Vrh sam s cerkvijo sv. Neže, pa je že od nekdaj vabil na romanje. Tokrat v nizke oblake zavit vrh ni ponujal razgleda po Sloveniji, je pa omogočil bolj mistično doživetje prostora. Ugotavljali smo, kako in s kakšnim namenom so te odročne kraje naseljevali že prazgodovini in kakšna občutenje ponujajo – tudi v povezavi s krščanskimi svetniki in simboli. S »Svetega Kuma«, kot so ga dostikrat poimenovali, smo se po izdatnem okrepčilu v planinski koči še pred dežjem vrnii nazaj v dolino.

Deli objavo