V sodelovanju Posavskega muzeja Brežice, Občine Krško, Oddelka za arheologijo FF UNI LJ in Zavoda Svibna smo v petek, 17.11.2017 pripravili predavanje arheologinje Milene Horvat, ki nam je predstavila izsledke zadnjih raziskav arheološkega gradiva iz Ajdovske jame. Posamezni rezultati so presenetljivi in postavljajo prejšnje interpretacije v povsem novo luč. Eno najbolj zanimivih odkritij je podatek, da so Ajdovsko jamo uporabljali za svetišče, nekropolo vsaj1400 let od 44 st. pr. n. št. do 30.st. pr. n. št. Gre tudi za edinstven primer pokopavanja v jame (eden redkejših tudi v evropskem prostoru), ohranjene arheološke najdbe tako živalskih, rastlinskih kot človeških ostankov ter predmetov, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Posavski muzej Brežice, pa je tudi odlično gradivo za nadaljnje raziskave. Prisotne so predvsem zanimale DNK analize, ki pa so zelo drage in odvisne od uspehov na javnih razpisih.
Na zbranem kostnem gradivu je bila izvedela zgolj 1 DNK analiza, ki je pokazala motohondrijsko DNA haploskupino K1a 1a. Kot navaja Horvatova, je »genetska skupina nastala pred 10 000-22 000 leti med Egiptom in Anatolijo in je najbolj razvejana od vseh genetskih skupin. Našli so jo po vsej Evropi in zahodni Aziji, tja do Indije. Največ jo je v SZ in centralni Evropi, Anatoliji in na jugu Arabskega polotoka. Njena podskupina Ka1 je nastala pred 12 000 leti na Bližnjem Vzhodu, kjer je pogosta tudi K1a kar kaže, da je ta podskupina starejša od neolitskih migracij v Evropo. Skupine K1 niso našli v paleolitskih bioloških ostankih v evropskih arheoloških najdiščih, so jo pa našli v neolitskih. Večina neolitskih K dednih zapisov je K1a. Kljub temu nekatere študije kažejo na prisotnost vsaj K1 v Evropi že pred neolitikom.«
Milena Horvat bo vsa dosedanja odkritja zbrala v monografiji o Ajdovski jami, ki naj bi bila izdana v letu 2019.
Kot je prisotnim ob pozdravnem nagovoru omenila direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj, v njihovem muzeju že prenavljajo tudi arheološko zbirko in prav tako nestrpno čakajo na monografijo, kot tudi gradivo iz Ajdovske jame, ki je še v obdelavi. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Andrej Sluga, pa je izpostavil interes Občine Krško, da želi kulturno in naravno dediščino Ajdovske jame povezati v izjemen turistični produkt, za kar se pripravlja investicijska dokumentacija.
Ob zaključku predavanja, ki mu je sledila živahna razprava, je del prisotnih kljub malo manj privlačnemu vremenu, obiskal tudi Ajdovsko jamo, ter poskušal podoživeti starodavno uporabo in dojemanje tega prostora.
Napiši komentar