Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih

Med 1.2.2013 in 28.2.2014 smo uspešno izvedli projekt “Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih” oz. krajše »Trajnostni sadovnjaki«. Projekt je bil  sofinanciran iz sredstev Leader in je bil leta 2012 izbran na javnem pozivu LAS Posavje. Nastal je po principu »od spodaj navzgor«, saj je pobuda za projekt nastala v okviru NVO in malih kmetov, ki zaradi navezanosti na svoj kraj vztrajajo na hribovitem delu posavskega podeželja ter hkrati vidijo priložnost za svoj razvoj v naravnih in kulturnih danostih. Potekal je na območju celotne regije Posavje, v njem pa smo sodelovali zasebno podjetje – kmetija Verbena d.o.o. iz Okroglic, Javni zavod Kozjanski Park in nevladni organizaciji – Zavod Svibna z Brezovske Gore in Kulturno društvo Svibno.

Skladno z razpisnimi določili smo še 5 let po oddaji poročila o izvedbi projekta zagotavljali t.i. trajnost projekta in skrbeli za rezultate – učne sadovnjake, izobraževali, izposojali opremo, promovirali… Leta 2019 je bilo zaključeno tudi to obdobje, a so zaradi pomembnosti, ki jih travniški sadovnjaki ponujajo v našem okolju postali ena od stalnih dejavnosti Zavoda Svibna.

Več o projektu >>>

Zeleni festival 2018

V okviru spomladanskih dogodkov 2018, povezanih v tradicionalni Zeleni festival, smo se v Zavodu Svibna obeležili nekatere mednarodne dneve – zdravja, Zemlje in  dreves s ciljem spodbuditi uvajanje različnih  trajnostnih praks, odgovornega odnosa do okolja in naravnih virov in ob tem graditi zdravo skupnost po principih samopomoči. Hkrati pa smo tokratni festival povezali še z  Evropskim letom kulturne dediščine, saj se zlasti skozi našo nesnovno dediščino odraža naš odnos do narave, se odraža naša kulturna krajina, pestrost in avtohtonost kulturnih rastlin.

Tako smo v pogovoru z raziskovalcem staroverskega izročila v Posočju Pavlom Medveščkom Klančarjem slišali, da niti ni šlo toliko za staro vero kot način življenja, ki je bil zaradi težkih bivanjskih razmer močno povezan z naravo. Podobno nam je od zdravilnosti dreves predstavila tudi Andreja Novak in tudi razloge, zakaj se pri vrtno hortikulturnih ureditvah zasajuje točne določene grmovnice in drevesa.

Naša dediščina, ki se odraža v kvaliteti našega okolja, so tudi odpadki v naravi – in tako smo tudi letos organizirali čistilno akcijo, hkrati pa z Jernejem Božičem razpravljali, kako s pomočjo sodobnih tehnologij (kot so npr. sončne celice) tudi na ravni samooskrbe prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja.  S Klavdijo Božič smo se ob mednarodnem dnevu zdravja učili tudi nordijske hoje, ki čeprav izhaja iz drugega kulturnega okolja, tudi pri nas postaja vse bolj popularna in zdrava oblika rekreacije v naravi.

Posamezni dogodki so bili tudi del srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2017/18, in sicer Energija prostora, Samooskrbna skupnost in manjkajoči koščki zgodovine. Dogodke pa je delno sofinancirala tudi Občina Krško.

O Zelenem Festivalu 2018 tudi v Posavskem Obzorniku >>>

Zeleni festival 2017

 V okviru Zelenega festivala 2017 smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 2000), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, opozorili  in razmišljali o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove. Spodbudili smo postopnost zmanjševanja odpadkov na različnih večjih javnih dogodkih, ponovno izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov tudi z vidika vključevanja v izvirno turistično ponudbo. Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin. Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem. V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Samooskrbimo se

V sezoni 2016/17 smo začeli z novim študijskim krožkom, ki smo mu dali ime »Samooskrbimo se«, saj je naša želja, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čim manj obremenimo okolje in svoje zanamce. Tako se učimo marsičesa, kar izvira iz narave, lokalnega okolja, ljudi iz okolice… Pa naj gre to za izmenjavo receptur za pripravo jedi, naravnih čistil, kozmetike, vzdrževanja zdravja, vzgoje semen, nege rastlin, pa tudi medčloveško podporo v prazničnih in manj prazničnih trenutkih… Znanje si delimo člani med seboj na osnovi lastnih raziskovanj, izmenjave izkušenj, gostimo pa bomo tudi posamezne predavatelje.

V prvi sezoni smo se tako v decembrskem času v okviru predprazničnih druženj spoznavali bistvo praznikov tudi z vidika čim manj potrošniških bremen in posledično tudi s čim manj odpadkov, za kar pa ni potrebno veliko specifičnih veščin – pa naj gre za okrasitev domov, izvirnih daril, domačih jedi in zabavnih druženj v okviru družine in soseske.  Posebej smo se dotaknili tudi sezonskih jedi in domačih, lokalnih sestavin, spregovorili smo tudi o pripravi semen, posebej izpostavili tudi pozabljeno žito, proso, za javnost smo ponovno organizirali pustno povorko, ki je tematsko izpostavljala značilnost lokalnega okolja – sadje.

Udeležili smo se predavanja Marije Šoln o koristnih mikroorganizmih v vrtnarstvu, sadjarstvu, prav tako pa tudi predavanja našega člana Saša Obolnarja o ponovni uporabi odpadnih voda. Soorganizirali smo tudi predavanje za javnost »Dom brez odpadkov«, v okviru nam je Katja Sreš podelila veliko praktičnih nasvetov, kako spremeniti način življenja in opri tem prihraniti družinski proračun in omejiti količino odpadkov. V okviru naših srečanj je Karel Gržan z nami razmišljal o začimbah za radost bivanja, Nara Petrovič pa podelil »navodila za uporabo naše države«…

Ob zaključku naših srečanj smo se udeležili strokovne ekskurzije – in pri tem v Muzeju starih sort na Prevali s strni g. Zabavnika dobili precej praktičnih nasvetov glede samoorganiziranja vaške skupnosti in pridelave sadja, doživeli pa tudi tržnico v Trbižu. Pokrajina ob poti (Gorenjska, Posočje, Baška grapa) pa je slikovito predstavljala soodvisnost mikropogojev od možnosti samooskrbe – naj gre za vodo, hrano, energijo, transport ipd.

Nadaljujemo v naslednji sezoni – kar v dveh krožkih – ekovasi / ekološka gradnja in naravna čistila, kozmetika…

Voda pripoveduje

Kot družba se vse bolj zavedamo, da je voda, ta tiha spremljevalka, za naše preživetje bistvenega pomena.  A še vedno je naše dojemanje vode vse preveč površno, na ravni samoumevnosti… Nanjo se spomnimo le v ekstremih, ko je je preveč ali premalo… Pa četudi je vode dovolj, ta ni nujno takšna, ki bi bila zdrava za uživanje… Zato smo odločili, da v sezoni 2016/17 v študijskem krožku »Voda pripoveduje«, vodo raziščemo v čimveč dimenzijah od izročila – elementarnega spoštovanja vode, izvirov, do spoznavanja osnovnih lastnosti vode, tudi njenega spomina, kako potuje skozi podzemlje, kako jo lahko z naravnimi postopki prečistimo, ujamemo, kako se lahko prispeva k manjši porabi in onesnaževanju…

V okviru 30 ur naših srečanj smo tako s strani Jožeta Muniha izvedeli več o zdravilnih izvirih, razlogih za zdravilno vodo na posameznih krajih ipd.,  si ogledali razstavo Posavskega muzeja Brežice »Štirje elementi – Voda« in tako spoznali zlasti posavsko vodno zgodbo iz različnih zornih kotov, Jure Tičar iz Jamarskega kluba Brežice je predstavil kraške pojave in jame v Posavju in soodvisnost krasa z vodo, Barbara Kink iz ZRSVN, OE Novo mesto nas je podrobno seznanila z različnimi vodnimi okolji in življenjem v njih, samostojno pa smo raziskovali možnost ponovne uporabe odpadnih voda iz gospodinjstev, ljudsko izročilo, povezano z vodo, spomin vode, zdravljenje z vodo, izvedli pa smo tudi čistilno akcijo v gozdu nad kraškim potokom. Kar nekaj dogodkov smo odprli za najširšo javnost, predvsem pa smo veseli večjega odziva na razpravo o možnosti ponovne uporabe odpadnih voda,  ki bi zlasti na kraških območjih posavskega podeželja, kjer velja slab padavinski režim, pomenil pomemben doprinos pri zagotavljanju potrebne vode za namakanje v kmetijstvu in za ostalo rabo. Idejo bomo namreč nadaljevali tudi v okviru partnerskega regijskega projekta »Varuj vodo«.

Za zaključek naših srečanj pa smo v okviru strokoven ekskurzije obiskali najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše države.

Gnoj je zlato

O študijskem krožku »Gnoj je zlato« 

V sezoni 2014/2015 smo se s študijskim krožkom »Gnoj je zlato« pridružili obeležitvi mednarodnega dneva tal, temu pomembnemu viru življenja in preživetja, ki pa smo ga še ne v stoletju zaradi nepoznavanja, malomarnosti, pohlepa, tako oslabiti, da ponekod poti nazaj ni več.

Tudi v Sloveniji je rodovitnost prsti precej slabša, kot je bila. Še tako pomembne mikroorganizme in ostala živa bitja v tleh smo s kemičnimi snovmi uničili, s težkimi stroji zbili tla, svoje na nezastrtih tleh naredijo voda, veter, sonce…

Pa vendar š eni prepozno, da obrnemo krog v drugo smer. Zato smo se v študijskem krožku osredotočili na pridobivanje znanj, kako z različnimi sonaravnimi metodami izboljšati rodovitnost tal… Spoznali smo različne načine priprave kompostov (med drugim tudi vermikompostiranje, kompostiranje človeškega blata) in drugih metod  gnojenja, ki so jih uporabljali že naši predniki in te, ki so plod sodobnih dognanj (zeleno gnojenje, zastirke, zeliščne brozge, biooglje, pepel, …), učili smo se tudi  analize tal oz. prepoznavanja značilnosti posameznih tal in rastišč.

Pomagali smo si z različnimi viri, tudi spletnimi, in seveda izkušnjami posameznih članov študijskega krožka in gostujočih predavateljev, med drugim tudi ddr. Ana Vovk Korže.

Ob zaključku krožka, 7.9.2015, ki je sovpadal tudi z evropsko nočjo netopirjev, pa smo ob javni predstavitvi dela krožka spregovorili tudi o uporabnosti gvana netopirjev pri izboljšavi tal.

Ekoremediacije vodnih zadrževalnikov

V času med avgustom 2013 in aprilom 2014 smo v Zavodu Svibna skupaj z Ekološko kmetijo Kuštrin z Metnega Vrha nad Sevnico izvedli projekt sonaravne revitalizacije vodnih zadrževalnikov.

Kmetija Kuštrin je na svojem posestvu že imela narejeni dve vodni akumulaciji za potrebe namakanja, vendar je zaradi načina gradnje ter posledičnega pomanjkanja osnovnih ekoloških funkcij prihajalo do evtrofikacije in slabšanja vode do te mere, da ni bila primerna niti za namakanje.

Izziv projekta je bil predvsem izboljšati kvaliteto vode v zadrževalnikih in povečati namembnost le teh. Po dosedanji gradnji sta vodna zadrževalnika bila videti kot nekakšen tujek, oziroma se estetsko nista vključevala v okolico.

Ob omejitvi na dosedanje površine je bil cilj sanirati vodne zadrževalnike s sonaravnimi načini revitalizacije, ki bodo povečali ekološke procese v njih, značilne za naravna “zdrava” jezera z namenom izboljšanja kvalitete vode. Ob tem je bilo potrebno sanirati zadrževalnike na način, ki bo te glede na obstoječe stanje in določene omejitve, kar najbolj približal zlitju v naravno okolje.

Glede na želje lastnikov in omejitve prostora nam je uspelo izvesti sonaravno revitalizacijo vodnih akmulacij na način, da smo hkrati povečali tudi njuno namembnost. Poleg zadrževanja vode za namakanje objekta predstavljata tudi požarna bazena, nadomestni habitat za nekatere obvodne in vodne živali (žabe, kačji pastirji,…) v večjem zadrževalniku pa je možno v poletnih mesecih tudi zaplavati.

Tečaj za permakulturno načrtovanje

Med 13. aprilom in 8. junijem 2013 smo v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki organizirali tudi 72-urni tečaj za permakulturno načrtovanje, ki so ga izvedli permakulturni učitelji v sklopu Društva za permakulturo Slovenije.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine…

Če se ozremo po starih travniških sadovnjakih, ki določajo krajino posavskih gričev, zlahka ugotovimo, da so naši predniki pri gospodarjenju upoštevali  večino od permakulturnih načel, saj so travniški sadovnjaki najodločnejši približek naravnega habitata. Permakultura in vzgoja travniških sadovnjakov imata tako marsikaj skupnega. Sadjarska znanja pa lahko v odličnem dopolnjevanju s permakulturnimi omogočijo uravnotežen, trajnostni, razvoj tudi na odročnih predelih Posavja..

Vsebina tečaja je bila zastavljena po mednarodnih standardih s ciljem udeležence pripraviti na   permakulturno načrtovanje življenjskega okolja in tudi možnostjo pridobitve mednarodne permakulturne diplome. Bolj kot diploma pa je bistveno, da permakultura spreminja življenja…

Poletni tabor permakulture

Poletni tabor permakulture

Med 25. in 29. avgustom 2010 je 25 udeležencev različnih starosti in iz različnih krajev Slovenije preživelo čudovite poletne dni v Koči na Magolniku in okolici v okviru poletnega tabora, ki ga je sofinancirala Občina Krško.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Ena od splošno sprejetih definicije permakulture je: Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.

Na taboru so udeleženci spoznali osnovne pojme permakulture: načela, permakulturno načrtovanje posesti z upoštevanjem tokov, virov, potreb in želja, spoznali smo praktične izkušnje posameznih permakulturnih kmetovalcev v živinoreji in vrtnarjenju, spoznavali gradbene materiale v okolici ter pripravili iz njih izolacijo, omet, zidake. Ob zaključku pa izvedeli še nekaj praktičnih nasvetov, kako negovati svoje telo po permakulturnih principih. Spoznali pa so tudi, kako funkcionira zelena trgovina oz. zeleni denar.

Udeležencem so znanje delili Janez Božič, Primož Krišelj, Marjana Kos, Miro in Metka Žitko, Jožica Fabjan in Nara Petrovič, pri organizaciji, dobremu vzdušju in gostoljubju pa sta pomagala tudi Turistično društvo Svibno in KTRC Radeče.

Poletni tabor ekoremediacij

Poletni tabor ekoremediacij

 

Med 7. in 11. julijem 2009 smo v zavodu organizirali poletni tabor na temo samočistilnih sposobnosti narave  (ekoremediacij).

Mladi iz različnih krajev Slovenije so tako skozi predavanja, delavnice in oglede spoznali principe delovanja rastlinskih čistilnih naprav, naučili so se opazovati teren oz. sestavine neposrednega okolja, ugotavljali so samočistilne sposobnosti prsti preko modela, merili kakovost vode iz različnih vodnih virov v okolici in ob tem izvedli še monitoring življenja obvodnih ekosistemov. Pri tem so jim znanje podajali vrhunski strokovnjaki s področja ERM – dr. Danijel Vrhovšek, dr. Ana Vovk Korže in Alenka Sajovic.

Ogledali so si tudi rastlinsko čistilno napravo Bazga, vodovodni sistem Rore in čistilno napravo Brestanica.  Sprehodili so tudi po Vodni učni poti Kobile in si ogledali ob tem še tamkajšnjo etnološko zbirko, obiskali so tudi zdravilne poljane na gradišču Dunaj, Kostanjeviško jamo, se vozili s kanuji po reki Krki, dnevi pa so bili zaokroženi v druženju ob večernem ognju.

Izvedbo poletnega tabora sta podprla Občina Krško in Ministrstvo za okolje in prostor.