V četrtek, 1. februarja 2018 smo v okviru srečanj študijskih krožkov medse povabili mag. Luko Mancinija, neodvisnega raziskovalca, ki želi s predavanji spodbuditi zanimanje za našo preteklost in tista odkritja, ki dokazujejo, da zgodba naših izvorov še zdaleč ni dovolj dobro pojasnjena.
Uvodoma je predstavil megalitsko najdišče Göbekli Tepe v Turčiji, ki je uradno datirano na starost 12 000 let in po odkritju na novo piše zgodovino človeške civilizacije. Gre za kompleks okoli 20 megalitskih krogov na površini 300 kvadratnih metrov. Sestoji iz na ducate do šest metrskih kamnitih blokov, na katerih so v reliefni tehniki upodobljene različne divje živali. Najdišče so preiskali nemški arheologi in njegove najstarejše plasti, ki so tudi najbolj impozantne datirali na 9.600 let pr. n. št. kar je izjemna letnica in sovpada s koncem ledene dobe, kot kažejo vzorci vrtin ledu z Grenlandije.
Prav tako zanimivo je odkritje vzorcev dežne erozije na trupu in stenah ob Sfingi v Gizi, ki kažejo na to, da je gotovo stara vsaj 10.000 let, kajti le v tistem obdobju ob koncu ledene dobe je v deželi ob Nilu še intenzivno deževalo.
Podobno kaže na obstoj starodavne megalitske kulture ob koncu ledene dobe tudi pred kratkim odkrita piramidalna struktura v Indoneziji (Java), katere plasti datirajo od 12.000 pa kar do 20.000 let v preteklost, pa številne kamnite stene kot so v Cuscu, (Peru), pa tudi po drugih celinah, med drugim tudi na območju Bosne in Hercegovine, sestavljene z velikih poligonalnih skladov po vseh celinah, prav tako številni dolmeni, menhirji, grobnice, Moai na Velikonočnih otokih,… Podobno zanimive in razširjene po vsem svetu so tudi upodobitve t.i. »civilizatorjev«, ki jih Luka poimenuje »torbičarji«, saj imajo vsi v rokah nekakšne torbice… Pa upodobitve božanstev , živali idr…
Tako natančna in zahtevna obdelava kamna in postavljanje megalitskih struktur ob koncu ledene dobe kaže na visoko razvito in organizirano družbo po različnih koncih planeta. Tudi v slovenskem prostoru jih je moč najti…
O izvoru civilizacije ob je že pred 20-imi leti razmišljal preiskovalni novinar in neodvisni raziskovalec Graham Hancock, ki je izdal knjigo Fingerprints of the Gods (“Odtisi bogov”, 1995) in postavil tezo, da je civilizacija obstajala pred začetkom uradne zgodovine vsaj 11.000 let v preteklost in da je bila ob koncu zadnje ledene dobe praktično izbrisana iz obličja Zemlje zaradi globalne kataklizme («svetovni potop«, ki je verjetno potopil večino takratnih mest (na osnovi predpostavke, da je tudi nekoč, tako kot danes, v obalnem pasu širine 50 kilometrov prebivala večina prebivalstva planeta), kar kažejo tudi različne podvodne arheološke raziskave.
Še vedno pa ostajajo neodgovorjena vprašanja, kdo so bili ti ljudje, ali je šlo za velikane (glede na velikost kamnitih skladov in različne v mitologijo zavite pripovedi), kakšno tehniko obdelave kamna so imeli, kako so med seboj komunicirali in potovali, glede na to, da gre tudi 11.000 nazaj v zgodovini za zelo podobne pojave širom po planetu (presenetljiva razširjenost megalitskih templjev in postavitev po svetu, sorodni principi gradnje, neverjetno podobni koncepti v mitologijah, ikonografskih vsebinah in verovanjih…) in da je že takrat svet deloval kot celota…
K temu se sicer v sodobnem tehnološkem in materialističnem svetu približujemo zlasti s pomočjo t.i. »pametne tehnologije«, ki pa nam vztrajno jemlje sposobnosti, ki so jih imeli v pradavnini, ko so očitno znali komunicirali na velikih daljavah na nam neznani oz. zaenkrat še prezrti način… Tako tudi je tudi na mestu vprašanje, kam pelje sodobni razvoj oz., če je to še sploh razvoj…
Več o megalitih pa tudi na: http://www.megaliths.org/ , http://www.megalithic.co.uk
Napiši komentar