Poletni tabor permakulture

Poletni tabor permakulture

Med 25. in 29. avgustom 2010 je 25 udeležencev različnih starosti in iz različnih krajev Slovenije preživelo čudovite poletne dni v Koči na Magolniku in okolici v okviru poletnega tabora, ki ga je sofinancirala Občina Krško.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Ena od splošno sprejetih definicije permakulture je: Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.

Na taboru so udeleženci spoznali osnovne pojme permakulture: načela, permakulturno načrtovanje posesti z upoštevanjem tokov, virov, potreb in želja, spoznali smo praktične izkušnje posameznih permakulturnih kmetovalcev v živinoreji in vrtnarjenju, spoznavali gradbene materiale v okolici ter pripravili iz njih izolacijo, omet, zidake. Ob zaključku pa izvedeli še nekaj praktičnih nasvetov, kako negovati svoje telo po permakulturnih principih. Spoznali pa so tudi, kako funkcionira zelena trgovina oz. zeleni denar.

Udeležencem so znanje delili Janez Božič, Primož Krišelj, Marjana Kos, Miro in Metka Žitko, Jožica Fabjan in Nara Petrovič, pri organizaciji, dobremu vzdušju in gostoljubju pa sta pomagala tudi Turistično društvo Svibno in KTRC Radeče.

Poletni tabor ekoremediacij

Poletni tabor ekoremediacij

 

Med 7. in 11. julijem 2009 smo v zavodu organizirali poletni tabor na temo samočistilnih sposobnosti narave  (ekoremediacij).

Mladi iz različnih krajev Slovenije so tako skozi predavanja, delavnice in oglede spoznali principe delovanja rastlinskih čistilnih naprav, naučili so se opazovati teren oz. sestavine neposrednega okolja, ugotavljali so samočistilne sposobnosti prsti preko modela, merili kakovost vode iz različnih vodnih virov v okolici in ob tem izvedli še monitoring življenja obvodnih ekosistemov. Pri tem so jim znanje podajali vrhunski strokovnjaki s področja ERM – dr. Danijel Vrhovšek, dr. Ana Vovk Korže in Alenka Sajovic.

Ogledali so si tudi rastlinsko čistilno napravo Bazga, vodovodni sistem Rore in čistilno napravo Brestanica.  Sprehodili so tudi po Vodni učni poti Kobile in si ogledali ob tem še tamkajšnjo etnološko zbirko, obiskali so tudi zdravilne poljane na gradišču Dunaj, Kostanjeviško jamo, se vozili s kanuji po reki Krki, dnevi pa so bili zaokroženi v druženju ob večernem ognju.

Izvedbo poletnega tabora sta podprla Občina Krško in Ministrstvo za okolje in prostor.

Poletni tabor obnovljivih virov energije

Poletni tabor obnovljivih virov energije

 

Med 8. do 12. julijem 2008 smo organizirali prvi poletni tabor na tematiko obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe v javnih in zasebnih zgradbah. Tabor je obiskalo preko 30 udeležencev (mladih, pedagogov, občanov – večinoma iz Posavja, pa tudi iz Maribora in Gorenjske).

Udeležencem so svoje znanje delili priznani strokovnjakov z različnih slovenskih inštitutov in fakultet, pa tudi priznani lokalni strokovnjaki: Edo Bahč, Igor Kopše, dr. Marjana Šijanec Zavrl, Bojana Kroflič, mag. Hrvoje Teo Oršanič, dr. Ciril Arkar, prof. dr. Živa Deu, dr. Vincenc Butala, Andrej Klemenc in Domen Gruden, Mateja A. Leskovar, dr. Marko Topič.

Tako so iz prve roke spoznali izkušnje pri rabi geotermalne energije na primeru letos nagrajene poslovne zgradbe družbe Kostak d.d., na kakšen način je možno varčevati energijo v zgradbah in kaj je namen energetske izkaznice stavbe, kateri so vse obnovljivi viri energije, kakšne so možnosti ogrevanja z biomaso in kako lahko najhitreje in najceneje preidemo na tako ogrevanje, kakšne so okoljske posledice gradenj hidroelektrarn na spodnji Savi – pri tem se nismo mogli izogniti tudi dogodkom pri Blanci,  spoznali so naravni krog vode in kako je možno čistiti odpadne vode s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, kako pomembno je pravilno prezračevanje prostorov za naše zdravje in kakšne so vse tehnološke rešitve za dobro prezračevanje… Največji poudarek pa so »lovci na Sonce« seveda dali soncu –  in tako spoznavali osnove solarne tehnologije in različne možnosti uporabe energije sonca. V praktičnem delu so iz sestavih delov  sestavili toplotni zbiralnik, pri tem pa so potrebno elektriko za vrtalne stroje pridelali s pomočjo 4 fotovoltaičnih modulov, ki so dajali dovolj elektrike tudi za večerno razsvetljavo, polnjenje mobitelov ion tudi omejeno rabo elektronske didaktične opreme.S pomočjo sonca so si v solarni pečici pripravili tudi kosilo, solarni kombi pa omogočal tudi elektriko za ozvočenje pri popoldanski zabavi in igrivo spoznavanje ciklusa našega osončja. Udeleženci tabora so obiskali tudi plinsko elektrarno v Brestanici, ki zadovoljujejo vse okoljevarstvene zahteve, ter Kostakovo deponijo, kjer so doživeli tudi praktično rabo prve črpalke na rastlinsko olje in tudi vožnjo na to biogorivo.

V večernem delu pa so poleg spoznavanja narave v okolici in naravnih patentov za pripravo dobre vode ter tabornega ognja spoznali, da so načela tradicionalnega ljudskega stavbarstva ne samo estetska, v harmoniji s krajino posameznih regij, ampak tudi zelo ekološka . Ugotovljeno je tudi, da so dobro počutje in zdravje stanovalcev najprimernejši gradbeni materiali iz lokalnega okolja (kamen, les, glina). Na sploh je vse več povpraševanja po naravnih gradbenih materialih, ki so hkrati tudi energetsko varčni – pa naj bodo to različne barve, premazi za zaščito površin ali pa izolacijski material.  Predvsem lan bi lahko na manj ugodnih kmetijskih zemljiščih ponovno začeli gojiti, saj se vseh primerih odlično obnaša. In tako smo spet pri starih, pozabljenih znanjih, ko lahko pritrdimo izjavi ene od predavateljic – če želimo iti naprej, je potrebno pogledat nazaj…

Da se tako veselo in uspešno oziramo nazaj na izvedeni tabor, pa gre velika zahvala soorganizatorjem – Slovenskemu energetskemu forumu in družbi Kostak d.d., sofinancerjem  – Občini Krško in Ministrstvu za okolje in prostor ter donatorjem – Prosigma d.o.o., Kostak d.d. in Bramac d.o.o. ter seveda vsej organizacijski ekipi.

Poletni tabor železnodobne kulture

Poletni tabor železnodobne kulture

Med 24.  junijem in 2. julijem 2006 smo  izvedli  poletni tabor »Ustvarjalna kultura železne dobe«, v okviru katerega  smo se posebej osredotočili na zapuščino Keltov, ki so v času mlajše železne dobe pustili pomemben pečat tudi v Posavju. Čeprav interpretacija bazira na materialnih ostankih in redkih pisnih virov, zlasti rimskih, pa je ravno z ostankov njihovih predmetov, izredno umetelno oblikovanih, lokacij njihovih gradišč in svetišč  ipd., možno sklepati na njihovo izredno spoštovanje sil Narave, česar bi se  morali ponovno naučiti tudi v sodobnem času. Marsikaj od tega starodavnega (tudi keltskega) izročila se je ohranilo na podeželju, kjer je bila vse do industrializacije povezanost z naravo še zelo močna.

Ni naključje, da smo tabor začeli s kresno nočjo, enim pomembnejših starodavnih praznikov, v nadaljevanju pa smo v nizu delavnic, predavanj in ogledov – muzejev in arheoloških najdišč v Posavju, Dolenjskem in preko meje na Budinjaku, spoznavali to obdobje zgodovine, se poskusili tudi v izdelovanju replik, kulinariki, spoznavali tudi simbologijo, duhovnost… Znanje so nam poleg različnih rokodelcev, samostojnih raziskovalcev keltskega izročila delili arheologi in restavratorji Alenka Jovanovič, Jože Lorber in Darko Prah (Posavski muzej Brežice), Borut Križ (Dolenjski muzej), Miha Mlinar (Tolminski muzej) in strokovni sodelavci Parka prirode Žumberak Samobosko Gorje.

Tabora, ki smo ga namenili najširšemu krogu zainteresiranim, strokovnjakom in ljubiteljem, se je udeležilo preko 30 ljudi, družin in posameznikov (5 iz Posavja, 1 s Koroške, 15 s Štajerske, 6 z Gorenjske, 7 iz Ljubljane, 2 iz Zasavja 2 in 1 s Posočja).

Izvedli smo ga v sodelovanju z Društvom Borov Log, podprla pa ga je tudi Občina Krško.