Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel oz. »Prazniku opraševalcev« je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.
Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.
Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.
V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.
Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.
Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.