Trajanje in lokacija projekta

Spremljanje stanja netopirjev Ajdovske jame je naša stalna dejavnost, ki traja skozi sleherno koledarsko leto oz. intenzivneje skozi poletno obdobje leta. Strokovno pri tem sodelujejo še strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo mesto, Centra za kartografijo favne in flore in Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Lokacija opazovanja je Ajdovska jama in njena neposredna okolica. 

Potreba in cilji

Ajdovska jama pri Nemški jami je znano arheološko najdišče iz prazgodovine, je pa tudi izredno pomembno nahajališče ogroženih vrst netopirjev, katerih številčnost zelo hitro upada v večjem delu njihovega življenjskega areala. Njihov obstanek tudi na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej.

Ajdovsko jamo je zaradi očitno ugodnih temperaturnih, zračnih pogojev večina prisotnih netopirjev za svoje zatočišče izbrala v poletnem času, ko v njej skotijo in odredijo svoje mladiče. Da bi se dejavniki ogrožanja čimbolj omilili, je država sprejela določene ukrepe, med drugim omejitev vstopa v jamo med 15. aprilom in 1. novembrom, kar je povezano s ciklusom porodniških kolonij netopirjev. Ti se v večjem številu začno pojavljati v jami v času spomladanskih otoplitev in jamo zapustijo, ko se jeseni ohladi. Ker temperature vsako leta tudi malo variirajo, tudi obdobje prisotnosti »poletnih« vrst netopirjev v jami variira.

Glede na to, da omejitev vstopa onemogoča vstop obiskovalcem v večjem delu leta, ki bi radi doživeli jamo tudi kot ambient, kulturni spomenik ipd., želimo pridobiti bolj podrobne podatke o obdobju prisotnosti in stanju posameznih vrst netopirjev v Ajdovski jami, za kar pa je potreben bolj intenziven monitoring, kot ga zaenkrat financira država. Tako smo se v zavodu odločili, da bomo projekt, dokler ne uspemo kandidirati na kakšnem od javnih razpisov izvajali prostovoljno, pri pred tem pa nam strokovno podporo nudi ZRSVN, OE Novo mesto.

Poleg samega opazovanja stanja ogroženih netopirjev v jami, pa je del aktivnosti namenjen tudi izobraževanju, osveščanju prebivalcev iz bližnje in širše okolice, ki je tudi zaradi sprejemanja in upoštevanja varstvenih ukrepov nujno potrebno.

Aktivnosti v projektu

V letu 2016 so se zainteresirani prostovoljci v okviru študijskega krožka »Opazovanje ogroženih vrst«  seznanili s posameznimi vrstami netopirjev in njihovo dinamiko bivanja v Ajdovski jami ter osnovnimi metodami oz. protokoli spremljanja (monitoring z neposrednim štetjem netopirjev v jami, monitoring s spremljanjem večernega izletavanja, spremljanje razmnoževalnega uspeha in spremljanje mikroklimatskih razmer). Strokovno projekt podpirata Andrej Hudoklin (ZVN, OE Novo mesto) in  Primož Presetnik (CFFK, SDPVN). V eni od skupnih akcij smo se seznanili tudi z metodo mreženja in obročkanja.

Monitoring se v pomladanskem, poletnem, jesenskem času izvaja 3-4 x mesečno, v bolj hladnem delu leta pa 2-3 x mesečno.

V okviru mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti in dnevu Nature 2000 (20.5.2016) ter ob in mednarodni noči netopirjev (2.9.2016) smo z našim delom in cilji seznanili tudi širšo javnost.

V letu 2017  poleg že utečenih aktivnosti predvidevamo tudi pomoč pri odstranjevanju gvana (ki je tudi odlično gnojilo).

 

Rezultati

Kot izhodišče našega monitoringa smo imeli podatke državnih monitoringov prejšnjih let:  do l. 2007 ni bilo zaznati več kot 300 osebkov netopirjev vrste južni podkovnjak, od leta pa so bili v poletnem času opaženi poleg južnih podkovnjakov tudi netopirji vrst vejcati netopir in dolgokrili  netopir. Leta 2015 je bilo tako ob enkratnem obisku v mesecu juniju jami opaženih 460 južnih podkovnjakov, 250 vejcatih in 20 dolgokrilih podkovnjakov.

V obdobju pozne zime 2016 smo v jami ugotovili prisotnost malih (5 osebkov) in velikih (3 osebki) podkovnjakov, južni podkovnjaki in dolgokrili netopirji so bili opaženi po prvi daljši otoplitvi, 7.4.2016 , 15.6. 2016 pa prvi mladiči.

Na osnovi mreženj je bila ugotovljena prisotnost samic, tudi brejih vseh treh opaženih vrst, s tem, da v nadaljnjih obiskih jame ni bilo možno ugotoviti porodniške kolonije dolgokrilih netopirjev. Preostali porodniški koloniji v jami odlično sobivata in sta med sabo tudi pomešani.

V poletnem času je bilo tako v Ajdovski jami cca 300 – 350 južnih podkovnjakov, 150 vejcatih netopirjev in okoli 5o dolgokrilih netopirjev – odraslih osebkov. Če prištejemo v jesenskem času še mladiče, je bilo leta 2016 netopirjev okoli 1000.

Dokler nam ni termometra razjedla vlaga, smo spremljali tudi temperaturo znotraj jame (za prihod poletnih kolonij netopirjev, mora biti v jami vsaj 10-12 stopinj).

V nadaljnjih raziskavah bomo spremljanje netopirjev poskusili nadgraditi s ciljem, da ugotovimo, kje kotijo dolgokrili netopirji, z obročkanjem pa tudi selitve  med poletnimi in zimskimi zatočišči (selitev v Kostanjeviško jamo je zgolj hipoteza). Odprto je tudi vprašanje, zakaj netopirji uro in pol po sončnem zahodu popolnoma ne zapustijo zatočišča (Ajdovske jame), kar je sicer veljalo kot pravilo. V letu 2016 se je v večerno-nočnih spremljanjih to večkrat pojavilo.

Povabilo

V kolikor vas naravoslovje in tovrstno delo zanima, dobrodošli v naše vrste. Skupne ideje bomo poskusili povezati tudi v katerem od novih projektov.